Ljubljana, 08.02.2005

Tale pust danes bo marsikomu izpolnil lastna pričakovanja. Juhej, dana nam je možnost, da vsaj za en dan skočimo v drugo 'opravo'; pozabimo kdo smo in na nek način izživimo svoje sanje...

Ampak fantje in dekleta, ne bodite površni pri skoku v svoje sanje in svoj svet. Oblecite se fajn, ker nam letos zima pošteno žuga. Minus 18??

Nič nenavadnega, da se tako pogosto v mislih sprehajam po toplih krajih, pa čeprav, je do dne, ko se nameravam odpraviti čez Atlantik in tako uresničiti svoje dolgoletne sanje na nek način še daleč.

Ampak, vse je relativno...In ker se na to jadralsko avanturo že nekaj časa pripravljam, in končno, zdaj pa zares, odpravljam, mi dovolite, da vam o svojih sanjah, ki lahko postanejo tudi vaše nekaj več povem.

Kot je v navadi, naj najprej povem kaj je botrovalo tem sanjam in zakaj ta odprava...kak duh bo vel in pihal v naša jadra na tej Poti...

ŽIVETI IN UŽIVATI TO ŽIVLJENJE, SPOZNATI SVET-NAŠO MAMO NARAVO V VSEJ SVOJI MOGOČNOSTI, LJUDI IN PESTROST KULTUR-BOGASTVO TEGA SVETA.

V neki knjigi sem prebral da je nekdo rekel nekoč nekemu bogatašu: 'Kaj maraš, ko pa si bogat?'. Le ta pa je skromno odgovoril: 'Nisem bogat, sem le navaden revež, ki ima veliko denarja!'. Torej ne glede na vse dobrine, ki nam jih materialni svet nudi, človek išče in najde srečo le v ljudeh in naravi. Tako smo vsi, mali in veliki, revni in bogati na istem čolnu Življenja in plujemo s tokom.

Pa se podajmo na pot!

Celotna jadralska avantura, Caribbean Queeny 2005-2006, bo razdeljena na več etap in če uživate v jadranju ali če imate podobnesanje kakor jaz, se lahko avanture ali pa samo kakšne etape udeležite tudi vi.

Etape:

1. etapa Štart Caribbean Queeny 2005-2006! Datum: 9.10.2005 – 17.10.2005

Marini Izola – Dubrovnik(celotna dolžina etap 320 Nm)

Štart okoli 13h, jadranje proti Susku – Ist – Trogir – Vis - Lastovo - Mljet – Dubrovnik

Trajanje etape – predvideno 8 dni – ogled in zaustavitev tudi na drugih otokih, vendar je zelo odvisno od vremenskih razmer.

Etapa je namenjena počitniškemu jadranju in druženju, ter vsem ki še niste videli teh prelepih otokov.

Velikost posadke za to etapo(vklučno z skiperjem)– 8 ljudi; Število prostih mest - 7

2. etapa Datum: 17.10.2005 – 05.11.2005

Dubrovnik – Gibraltar (celotna dolžina etap 1520 Nm)

IzDubrovnika proti Brindisiju (Italija) (120 Nm)–zaustavitev v Messini - Sicilija (280 Nm) – jadranje po severni strani Sicilije proti Sardiniji–

raziskovanje Sardinije in postanek v Cagliariju (330 Nm) - pot nas bo vodila naprej proti Balearskim otokom (280 Nm)–

Palm de Mallorci inIbizi (100 Nm)– Na poti proti Gibraltaru možni postanki v Alicante-ju (90 Nm), Cartageni (50 Nm), Almeri-ji (100 Nm),

Malagi (100 Nm) in Gibraltarju (70 Nm).

Trajanje etape – predvideno 19 dni – ogled in zaustavitev tudi na drugih mestih vendar odvisno od vremenskih razmer, ki so

v tem času na Sredozemskem morju zelo nepredvidljive in z izredno močnimi vetrovi.

Ta etapa je namenjena predvsem jadralcem, ki želijo doživeti veliko jadranja, močnih vetrov, nepredvidljivega vremena, in seveda veliko

zabave in dobrega vina na Španskih otokih.

Velikost posadke za to etapo(vklučno z skiperjem)– 7 ljudi; Število prostih mest - 4

3. etapa Datum: 05.11.2005 – 20.11.2005

Gibraltar -Kanarski otoki (celotna dolžina etap 780 Nm)

Queeny prvič zajadra v Atlantski ocean na poti odGibraltarja protiKanarskim otokom.

Na poti proti Gran Canariji se bo Queeny zaustavljala na Lazarotu (600 Nm) , Tenerifih (130 Nm) , Gran Canariji (50 Nm) . Vzeli si bomo malo več časa

za počitek, sončenje, kopanje ter spiranje soli iz oblačil, barke in grla. Obiskali bomo najlepše plaže in otoke tako na Tenerifih

kot na Kanarih.

Hkrati bodo intenzivno potekale tudi odprave napak na barki ter priprave na pot čez Atlantik.

Trajanje etape – predvideno 15 dni

Ta etapa je namenjena predvsem jadralcem in jadralkam, ki bi se radi kopali v Atlantiku, zajadrali med Tenerifi ter Kanarskimi otoki in doživeli lepote peščenih plaž.

Velikost posadke za to etapo(vklučno z skiperjem)– 7 ljudi; Število prostih mest - 4

4. etapa Datum: 20.11.2005 – 12.12.2005

Kanarski otoki, Las Palmas– St. Lucia, Rodney Bay, Karibi; (dolžina celotne etape 2800 Nm)

Po (upam) preživeti poti in počitku, se bo Queeny in njena nova posadka pridružila navtičnemu dogotku – Regati ARC 2005.

Atlantic Rally for Cruisers (ARC) je znan kot največja atlantska regata. Vsako leto se jo udeleži preko 200 bark. Več o tej regati najdete na

spletni strani www.worldcruising.com

Doživeli bomo štartno mrzlico in druženje z ostalimi ekipami, ki tekmujejo ali pa se bodo regati samo priključili – tako kot mi!

Tudi mi bomo pričeli našo jadralsko avanturo čez Atlantik dne 20.11.2005 ob 13 h, ko bo strel označil štart regate ARC 2005.

Barko bomo usmeril proti jugozahodu tako da čim hitreje ujamemo pasate, ki pihajo v tem obdobju…….naslednjih 18-22 dni

bomo preživeli na morju ob jadranju, panuli, hrani, pijači in... in mislih…

Upam da bomo prejadrali 150-200 Nm/dan, ter da bomo dosegli Karibe, otok St. Lucio, marino Rodney Bay pred 12. decembrom.

Trajanje etape – predvideno do 22 dni

Ta etapa je namenjena vsem tistim jadralcem, ki želijo doživeti atlantsko jadranje v pravem pomenu besede - brez kopnega in mondenih marin - so strpni in so navajeni prilagajanja skupnosti in življenja na majhnem, omejenem prostoru

Velikost posadke za to etapo(vklučno z skiperjem)– 5 ljudi; Število prostih mest - 2

5. etapa Datum: 14.12.2005 – 24.12.2005

St. Lucia – južni Karibski otoki - Barbados

Po odpravljenih napakah na barki, počitku in sprejemu nove posadke načrtuje Queeny zajadrati proti južnemu delu Karibskega

otočja in sicer na otok St Vincent, otok Bequila, nato proti otoku Moustique, pa na Tobago Cays…otok Union…Mayreau…

Petit Nevis, vse do Grenade (150 Nm), pa proti Tobago-tu (80 Nm) in zaplutje na severovzhod proti Barbadosu (130 Nm) .

Trajanje etape – 10 dni

Ta etapa je namenjena predvsem jadralcem in jadralkam ki so ljubitelji eksotike, koralnih grebenov, potapljanja in uživanja…

Velikost posadke za to etapo(vklučno z skiperjem)– 8 ljudi; Število prostih mest - 4

6. etapa Datum: 24.12.2005 – …..po želji

Uživanje in jadranje počasi proti severu.

Barbados - St. Lucia(100 Nm-F), St. Lucia – Martinique (50 Nm-F), Martinique – Dominica (60 Nm-F), Dominica – Guadeloupe (60 Nm-F),

Guadeloupe – Antigua(40 Nm-u.k.), Antigua – Barbuda (40 Nm-u.k.), Barbuda – St. Martin (80 Nm-Neth), St. Martin (Neth) – Virgin Islands –

Arregada (90 Nm-u.k.), Arregada – Tortola (20 Nm-u.k.)– Virgin Gorda (10 Nm-u.k.)– St. John (20 Nm – u.s.) – St. Thomas (10 Nm -u.s.) –

Nazaj proti jugu – Sint Eustatius(120 Nm –Neth) – St. Christpher(20 Nm – u.k.) – Nevis(20 Nm – u.k.) – Guadeloupe(80 Nm – F) – Dominica

( 60 Nm –F) – Martinique(60 Nm – F) – St. Lucia(60Nm –F) – Barbados(100 Nm-brezcarinski?)

Opombe: Zaradi nepredvidljivih vremenskih in drugih okoliščin si izvajalec projekta Caribbean Queeny 2005-2006 pridržuje pravico do spremembe posameznih etap brez predhodne napovedi.

Jadrnica Queeny

Tehnični podatki:

Leto izdelave 2003

tip barke Elan 45

število ležišč 8 + 2

število kabin 4 + S

material gradnje stekloplastika

dolžina 13.70 m

širina 4,18 m

teža 10425 kg

rezervoar za gorivo 240 l + rezerva

rezervoar za vodo 460 l + rezerva

ugrez 2,10 m

motor 56 kW -Volvo

Skiper barke Queeny:

Sašo Anžin

Roj 06.11.1971 v Ljubljani.

Jadralske izkušnje nabiral kot član posadk na raznih regatah ob izkušenih skiperjih kot so Brane Horvat, Repovž Tone, Zherl Igor….ter na mnogih jadralskih preizkušnjah in etapah po Jadranu.

UDELEŽBA na Etapah

POVABILO NA AVANTURO

Vabim jadralce, da se mi pridružite na jadranju proti Karibom ali pa samo na posameznih etapah in s tem prispevate k realizaciji mojega projekta.

Jadranje proti in po Karibih je ljubiteljsko jadranje. Posameznih etap se lahko udeleži vsak, ki ljubi morje in ga obenem spoštuje, je prijazen do narave in ljudi in je pripravljen živeti in sodelovati z ostalimi sojadralci na majhnem prostoru.

PRISPEVEK UDELEŽBE

Prispevek udeležbe na jadranju na osebo na dan je 0,00 EUR. Ta prispevek vključuje potovanje, bivanje in ležišče na jadrnici; učenje jadralnih in navigacijskih veščin, ribolov na panulo, podvodni ribolov; vsa popravila na jadrnici kot so popravila jader, vrvi, motorja, itd.

V prispevek niso všteti stroški hrane in pijače; pristojbine, takse in druge dajatve za marine, pristanišča, sidrišča, itd.; stroški goriva,vode, elektrike in plina. Zgoraj navedeni stroški se enakovredno delijo med člane posadke. Hrana in pijača se kupi pred odhodom na posamezno etapo po predhodnem dogovoru o izboru.

Poleg tega prispevek udeležbe ne krije stroške prihoda in odhoda z jadrnice in osebno zdravstveno in nezgodno zavarovanje, ter vseh ostalih morebitnih osebnih stroškov.

SPLOŠNI POGOJI

Vsak udeleženec se udeleži jadranja na lastno odgovornost in se mora za jadranje nezgodno in zdravstveno zavarovati za tujino.

Varnost potovanja z jadrnico je odvisna od dobrega sodelovanja posadke v različnih okoliščinah, od katerih so mnoge zahtevne in neodložljive. Vsak udeleženec je hkrati član posadke in je dolžan po svojih močeh in sposobnostih sodelovati pri vseh opravilih, ki so potrebna za uspešno plovbo, kot so krmarjenje, nastavljanje jader,navigacija, priprava hrane, pospravljanje, dežurstvo, sidranje.

PRIJAVE

Ob prijavi se vplača celoten znesek prispevka, s tem si rezervira prostor na jadrnici za izbrano etapo.

Več informacij dobite na telefonski številki 040 370 111 (Sašo Anžin).

DEJANSKI DNEVNIK POTOVANJA…………

OPRAVIČUJEMO SE VSEM TREM OBOŽEVALCEM... ŠTIRIM... SAM NAŠE STARE MAMA NIMAJO INTERNETA... ZATO SO TRIJE... SEDAJ SMO PRIŠLI V FAZO IN LAHKO TUDI KAJ NAREDIMO... IN TO JE POTEK NAŠE EKSPEDICIJE OD ŠTARTA (OZ. KO BI LAHKO ŠTARTALI PA DO DANES.)

PETEK 07.10.05

VSEM JE JASNO, DA V PONEDELJEK NE BOMO ŠTARTALI... MALO SMO ŽALOSTNI MA ... KER SMO VSI V GUŽVI NAM TO V BISTVU ODGOVARJA! GUŽVA NA ŠIHTU JE ITAK ZA POPIZDIT... PO ŠIHTU MAMO POSLOVILNE... SPIJEMO PAR RUND... I SLIČNO... NE VEM ČE RAZUMEŠ...

08.10.05 SOBOTA

OBUP... VALENČIČ SKUŽI, DA JE POZABIL DVIGNIT DENAR... TUDI ČE BI HOTELI IT V PONEDELJEK ZJUTRAJ NE BO ŠLO KER MORAMO POČAKAT, DA ODPREJO BANKO... TONE PRAVI, DA ŠTARTAMO ŠELE V SREDO...

09.10.05 NEDELJA

VALENČIČ PRIDE NA OBISK DO SAŠOTA V IZOLO... BARKA SE RIHTA! SAŠO NEKI PREKLINJA IN JE V AKCIJI OD ZORE DO MRAKA... SREDA JE VERJETNO RES REALNO VIDENA KOT ODHOD...

10.10.05 PONEDELJEK

NA ŠIHTU ŠE VEDNO GLEDAMO PRESENEČENE KSIHTE... A SI ŠE TUKI... NE VEM ČE RAZUMEŠ... IN VSE MORA BIT NAREJENO LIH V TEM ČASU KO NAS NE BO... MA NE MOREŠ VERJET

11.10.05 TOREK

NA ŠIHTU SPET GLEDAMO PRESENEČENE KSIHTE... A SI ŠE TUKI... NE VEM ČE RAZUMEŠ... VSE NAM GRE POČASI ŽE NA KUR... VALENČIČ SE ODPRAVI POPOLDNE V IZOLO PA TUDI ČE SPLOH NE GREMO... NO IN SMO ŠLI... ZVEČER SE POSLOVI OD FAMILIJE... (SOLZE OBVEZNE)... ŠE VEDNO PRIPRAVLJAMO BARKO, POSPRAVLJAMO IN POČASI PRIPRAVLJAMO TELO NA OBUPNO DEHIDRACIJO... PO PLANU PRIDE ŠE TONE JUTRI OB 7.00 IN ŠTARTRAMO...

12.10.05 SREDA

6.50 URA ZVONI... PA KAJ... KJE JE TONE... A BOMO TANKALI... PA CARINA... PA ŠPEDITER... PA FRIŠN KRUH... PA CELA FRKA... IN BLUZENJE DO 9.30 URE KO SE ODLEPIMO OD CARINSKEGA POMOLA... EJ... GREMO NA TURO KI SMO JO SANJAL PAR LET...

VOLVO DELA KO SINGERICA... ŠIBAMO V UMAG, DA NAREDIMO PRIJAVO... PA NAPREJ MIMO POREČA, VRSARJA, ROVINJA, BRIJONOV... DO PULE... KJER POBEREMO NAŠEGA KUHARJA... ZVANI... JOLE IZ BEOGRADA... MALO SE ŠE TIPLJEMO... MA IZGLEDA SOLIDEN DEČKO... PRVIČ NA BARKI... SMO UMRLI OD SMEHA, KO JE TONE ZATEGNIL PREKO VINČA JADRO... PA SE OGLASI JOLE... ŠTA OVO ZVONI.... JE PA ŽE VEČER KO ŠIBAMO MIMO PORERJA, ALBANEŽA... EVO KVARNERJA... VETRA NI... MORE MIRNO... KURZ ZA VIS... VALENČIČ GRE SPAT

13.10.05 ČETRTEK

IN SE ZBUDI NA KONCU KORNATOV... ŠE VEDNO VOLVO RAZTURA... Z JADRI KAO NEKI POMAGAMO... ZA KAK VOZEL GRE VEČ V GLAVNEM NAM PIHA OD ZADAJ... VIS SE BLIŽA IZ MILJE V MILJO... POKAŽE SE JABUKA... PIČKUMATR KOLKA JABUKA... IN BIŠEVO IN VIS... FUL LOVIMO RIBE... SAM NOBENA NE PRIME... ZATO VALENČIČ SKUHA DŽUMBASTIJO... KI JE DOBRO SPREJETA, PA ITAK SMO LAČNI, ZGLEDA PA, DA JE ZAKLUČU Z KUHANJEM, ULICA GOVORI, DA NAM BO KUHAL TAPRAV KUHAR ... NA VISU TANKAMO... TAKO IN DRUGAČE... POSADKA NO KOMENT... DOBIMO SE ŠE Z ENO POSADKO (DVA MOŽAKA) KI GRE PRAV TAKO ČEZ LUŽO... SPIJEMO KAVO IN FAJR NAPREJ... ZUNAJ PIHA... PRIPRAVLJAJO SE NEVERINI... LUŠNO... GREMO PO SEVERNI STRANI VISA... KAR NI LIH LOGIČNO... IN SE USMERIMO NA PETO ITALJANSKEGA ŠKORNJA, KAR TUD NI LIH LOGIČNO... ORCA... JADRAMO SKO RAJ CELO NOČ...

DANES SMO SPALI PO POLNOČI RAZEN SAŠOTA. ČELIČNI SE JE NAJEDU POL JE PA DEŽURAL PO POLNOČI. ŠELE ZJUTRAJ SMO VIDELI ZAKAJ NI NOBENEGA PTIČA ALI PIRATA OKOLI NAS. ČELIČNI SI JE NA NOGO NAVEZAL TAK NOŽ, DA JE TUDI OROŽNI LIST PREMALO.

14.10.05 PETEK

SMO SREDI JADRANA... OKOLI NI NIKJER ŽIVE DUŠE, KAKA TOVORNA LADJA... DVA DELFINA... POČASI SE NAS LOTEVA DEHIDRACIJA... KOT VSAK DAN... ITALIJI SE PRILEPIMO POZNO POPOLDNE MALO PRED BRINDISIJEM... AL KAKO SE ŽE NAPIŠE? SPET MAMO SIGNAL GSM... ŠIBAMO NAPREJ.... DO MESTA OTRANTO... OTRANTSKA VRATA IN TO... NOČ MALO PIHA OD ZADAJ... KAR NA ENKRAT VETER OBRNE ZA 90 STOPINJ... V BOK... LEPO PIHA... UGASNEMO MOTOR... ŠIBAMO TUDI PREKO 9 NM... POČASI POPRAVLJAMO KURZ PROTI PETKI ŠKORNJA... VETER POČASI UGAŠA... MIMO OGROMNEGA SVETILNIKA NA KONCU ITALIJE ODMOTORIRAMO...

15.10.05 SOBOTA

PO PAR MILJAH SPET PIHNE... OKOLI 5 H MALO ZADREMLJEMO... ZBUDI NAS ROPOTANJE POSODE... SESULI SMO DVA KOZARCA... JEBIGA... MALO POKRAJŠAMO... VETRA JE ZMERAJ VEČ... ČEZ DAN ŠE OJAČA ... SREDI TARANTSKEGA ZALIVA MAMO SUNKE ŽE OKOLI 30... VAL... IN JOLE JE PROPJEVAO... IŠČEMO NAJBLIŽJO LUKO DA GREMO NA TRDNA TLA... POZNO POPOLDNE SMO ČEZ IN PRIDEMO DO MESTA CASTELLO... MARINA JE MAJHNA MA PO 340 NM (V ŠUSU) BREZ PRESTANKA SE NAM KAŽE MARIJA... DOBIMO KLJUČE OD TUŠA I SREDIMO SE ZA U GRAD... POLNI SMO PLANOV, KAKO NAPREJ... DA BOMO VSTALI ŽE OB 3.00 IN TAKE FORE... KO NEKI POJEMO SMO ČISTO UBITI IN SPIMO... DO JUTRA

DANES SE JE VALI MAL UDARU U NOGU, JE PA RES, DA SEM KRIV JAZ (BERI TONE), KER SEM GA VZEL SABO NE MOREM PA TUDI STALNO PAZITI NA NJEGA. ŠKODA DA NI VEČ SPOMENICE SI BI MALO POVEČAL PRIHODKE. ZDEJ GA BOMO KLICALI VALI, KER JE ŽE EN SAŠO DOST. ČE VALIJA NE PRIPELJEM NAZAJ BOM IMEL CELO POSTOJNO NA GLAVI IN BOM HODIL V IZOLO CEZ CELOVEC IN NOVO GORICO. SEM JIM ŽE ENKRAT KUMI UŠEL. DANES JE BILO PRAVO JADRANJE ZA NAS. SISTEM SE JE PODRL KO JE KUHAR ZAČEL ŠTETI OVCE. PO ENI URI JE PROPJEVAO BILO PREVIŠE STOKE ZA NJEGA. PAVAROTI NE BO, BO PA SIGURNO ŠE IMEL PRILIKO POTRENIRATI SAMO NE OKOLI GOVORT JE KAR U REDU DEČKO. SEDAJ BO ČELIČNI TO PREBRAL IN VERJETNO NE BOSTE NIKOLI ZVEDELI. ČELIČNI STALNO IZBOLJŠUJE REKORD V SPANJU NA STRAŽI. SPI Z NAPOL ODRTIMI OČMI IN ZOBE KAŽE SRED NOČI PA SI PREDSTAVLJATE KAKO SE POČUTIM V TEMI SREDI MORJA Z NJIM V KOKPITU.

DANES SMO ŽE STRGALI EN LAKS. JE BLA TOLK VELKA RIBA, RES JE NI NOBEN VIDU, AMPAK OD KUGA DRUZGA SE BI PA STRGALA. MORJA JE BILO RES BOLJ PLITKO AMPAK TO NIMA VEZE BARKA JE ŠLA SKUZI LAKS PAČ NE. NE VEM , ČE RAZUMETE.

VALI JE TAKO LEPO CELO NOČ SPAL NISMO MU DALI MEDVEDKA, KER JE VIDEL PODNEVI DELFINE, KI SO SE LOVILI OKOLI NAŠE BARKE BILO JIH KAR OKOLI DPETNAJST IN JE BILO ZA NJEGA DOVOLJ.

16.10.05 NEDELJA

OB SEDMIH SE ZBUDIMO... ZJEBANI (NE OD JEBAČINE)... PIJEMO NEKE VITAMINE, MINERALE, PROTEINE, REFOŠK, TABLETE PROTI BRUHANJU IN AMARO... ŠTARTAMO OB 8.55 IN ŠIBAMO PO PODPLATU ŠKORNJA... CILJ NAM JE NEKO ROMANTIČNO MESTECE TAORMINA NA SICILIJI (NE VEM ZAKAJ) MA DA JE LEPO ZA VIDET... ČE BO VSE PO SREČI SMO ZVEČER TAM BOMO VIDLI KAKO BO DANES JOLE PRENESEL MORJE... ZA ENKRAT KAŽE DOBRO... VETRA NI PREVEČ... VALA TUDI ŠE NI... SAŠO SKOZ JE RUPURUT NE VEM ZA KVA NOČE POVEDAT, NAJBRŽ BO MORAL MALO PREHRANO SPREMENIT, TISTA HRANA V FLAŠAH NI TAKO ŠVOH, SAMO NE VEČ ČE RAZUME. VALI NAS STALNO ŠOPA S TEM, NEKAJ POVE, NATO SLEDI »NE VEM ČE RAZUMEŠ«, SAMO NE VEM KAJ BO PREJ ALI MI RAZUMELI ALI ON PLAVAL. EN CAJT BOMO ŽE ŠE BLEFIRALI POTEM BO TREBA PA UKREPATI.

NO... IN SMO ŠLI... TILE ITALIANI SO MALO ČUDNI LJUDJE... SPLOH TUKI NA PODPLATU KO SMO ŠLI OB OBALI... PROSTORA JE KOLKOR HOČEŠ PA SE TI ZMENIJO IN NARDIJO MESTO SREDI HRIBA KAO VELEBITA NARDIJO BAJTO PRI BAJTI NA GOSTO KOT SREDI TOKIJA... TAKO DA JE PRAV ZANIMIVO VIDET... PROTI VEČERU SMO UJELI ENO NEUMNO TUNO OD KAKE KILE IN POL... MA KAKŠNO VESELJE! PA LIH PRED VEČERJO... JOLE NARDI ENO MEHIŠKO PIZDARIJO... FINO, ZAČINJENO... ŠE BOLJ SMO ŽEJNI... TAKOJ NAŠTIMAMO VABO S KOSOM RIBE... PRAV KMALU NAM ENA VELIKANKA PRIME IN UTRŽE POL KRME... VETER PADA IN DO VEČERA SMO ŽE ČISTO BLIZU BONACE... SPET NAS PRIJEMLJE SVETA ŽEJA... VALENČIČA IN SAŠOTA. TUDI JOLE RUKNE KAK AMARO... IN O MORSKI BOLEZNI NE DUHA NE SLUHA... ODLOČIMO SE DA POČASI PLUTAMO DO TAORMINA NOČ JE IDEALNA S POLNO LUNO... IN POL PA PIHNE... RUKA KONSTANTNO PREK 30 VOZLOV... KRAJŠAMO... IN ZJEBE SE NAM SISTEM ZA NAVIJANJE GLAVNEGA JADRA... KOČI LIH NA KONTRA STRAN KAR SPLOH NI LOGIČNO... SAM ŠE TEGA JE BILO TREBA... KO UREDIMO SITUACIJO OSTANETA DEŽURNA OBA SAŠOTA... Z ENO KANTO KI SE POČASI PRAZNI... POČASI SE ŽE VIDI SICILIJA... PRVE LUČKE... IN IZ ENGA HRIBA SE KADI.. VERJETNO JE TO ETNA? PA GDO BI VEDEL... SAŠOTA UBIJE ZA ENO URCO... KO SE ZBUDI SMO PRED MARINO, KI IMA ZA SVETILNIK NIČ VEČ KOT ENO SVEČO... IŠČEMO JO KAKO URO IN SMO ŽE PRAV MALO ŽIVČNI KER MAMO VSEGA POLN KUFR... PO 140 MILJAH. PRIVEŽEMO SE OB 5.30. MA NAS TAKOJ OBVESTI MAFIJA DA PO 9 URI MORAMO PLAČAT... NO NAŠTIMAMO URE NA PETNAJST DO DEVETE... ENI SPIMO... DRUGI PA OD UTRUJENOSTI SAM MEDITIRAJO...

17.10.05 PONEDELJEK

OB OSMI URI BUTNE BARKA OB POMOL... VSI PRLETIMO NA PALUBO... DVA ČUDAKA NAS NEKI PREMIKATA PO POMOLU... MISLM KAO DA BO FRKA IN RES NEKI DELAJO V MARINI... POL GREMO TANKAT... TAKO IN TAKO...NEVEM ČE RAZUMEŠ?.. JEMO ENE ČUDNE KROFE Z GOBAMI, MA SO DOBRI... POGLEDAMO DNEVNO PROGNOZO... IN ŠPURA DO TAORMINA. PRIVEŽEMO SE OB RIBIŠKO BARKO... DOBRO DA SE NISMO PRIŠLI PONOČI VEZAT... NA POMOLU JE TIK POD GLADINO RAZBITINA... S TAKSIJEM ZA 20 EUROV GREMO V CENTER... KJER GREMO V KAO NAJLEPŠE MESTO NA SICILIJI... NO RES NI GRDO... SPLOH ENA DVA BIFEJA... NAZAJ ŠIBAMO ZA ISTO CENO... VOZI NAS ENA STARINA KI LIČI NA MUMIJO... RIBIČ Z BARKE JE PRIJAZEN, TUDI ON JE NABRAL PAR TUN IN SLIČNE PIZDARIJE... GREMO PROTI MESINI... OB OBALI... JOLE PRIPRAVLJA TUNO ZADAJ NA KRMI NA ŽARU... VALENČIČ DELA SOLATO... KOT KAŽE NI ZAKLJUČIL Z KUHO... TUNA JE RES DOBRA... OB KOZARCU VINA OD ŽORŽA SPLOH... VALENČIČA UBIJE... IN EVO MESINE! IŠČEMO PRIVEZ... ŠIBAMO POD TUŠ... IN SE PRIJAVIT... IN GOTOVO... SAMO ŠE PLAN ZA JUTRI... BAJE GREMO ŽE OB ŠESTIH NA VULKANSKI OTOK STROMBOLI... POLPA NAPREJ OB SEVERNI STRANI SICILIJE... NO BOMO VIDELI!

18.10.05 TOREK

ŠIT! OB ŠESTIH ZVONI BUDILKA... UGASNEM JO... TEMA... NOBENEGA PREMIKA PO BARKI... PRESTAVIM BUDILKO... MA NI BILO TREBA... ČEZ PAR MINUT ŽE TONE ROGOVILI PO BARKI... VSTANE ŠE SAŠO... ODVEŽEMO BARKO IN ŠIBAMO PROTI SEVERU SKOZI MESINSKI PRELIV. ŠE DOBRO, DA NISMO ŠLI PO NOČI SKOZI... PROMETA JE KOT NA TRŽAŠKI V LJUBLJANI... TRAJEKTI VOZIJO NA PAR MINUT... RIBIČI IN EN X FOLK SE VOZI LEVO IN DESNO... NA ZGORNJI STRANI PRELIVA JE BILO ZANIMIVO VIDETI KAKO SE PRELIVA MORJE... TOK JE MOČAN KO TRČI TOK V NASPROTNEGA IMAMO METRSKE VALOVE FUL ŠPIČASTE.... DEŽURA TONE KER OBA SAŠOTA ŠE NISTA ČISTO NA MESTU... KAKO MILJO IZ ZALIVA ŽE VESELO JADRAMO... SREČAMO SE Z ITALIJANSKIMI RIBIČI NA KAKIH 20 METROV... ŽABAR NEKAJ KRIČI... KAO DA NAJ VOZIMO BOLJ SEVERNO AL NEKI PODOBNEGA... MA KAJ SI ŠUTST? KONJU GUMENI... VOZIMO DALJE... ČEZ KAKO MILJO PA PANIKA... PRELET BUMA... OBRAT... S PREMCEM SMO ŽE BILI V MREŽI... NO PA SE JE VSE KONČALO SREČNO... ZA NAS IN RIBIČE... KI SO NAM Z BARKE MAHALI KOT... TALIJANI... NO MA SEDAJ SMO VEN IZ GUŽVE... KURZ JE DIREKT NA STROMBOLI... VULKANSKI OTOK... PIČIMO TUDI VEČ KOT 10 VOZLOV... JOLE PEČE KRUH V ENEM ČUDNEM EKONOM LONCU... ŠKORJA JE ZOGLENELA... OSTALO JE UŽITNO... PRIPRAVI NA MALCO... A JO BOMO ZARADI VALA POJEDLI PRED STROMBOLIJEM... POČASI SE NAM RIŠE STOŠČASTO OTOČJE EOLIJE... NAŠ DANAŠNJI CILJ JE PRED NAMI... POGLED NA OTOK OD BLIZU JE VELIČASTEN... DVIGA SE POD KOTOM VSAJ PETINŠTIRIDESET STOPINJ... NA VIŠINO 950 METROV. SICER SMO MALO RAZOČARANI... OTOK JE S TE STRANI DO POLOVICE LEPO PORAŠČEN... VIDI SE CELO VEČJE NASELJE... MA KDO ŽIVI TUKI?? GLEDAMO KJE BI PRISTALI... NIČ PAMETNEGA PA TIDI VALA JE KAK DOBER METER IN POL... VSEENO SMO ZAGRIZENI DA BOMO PRIŠLI PRAV DO USTJA OGNJENIKA... NO... NAJDEMO ENO BOJO... 50 METROV OD OBALE... V VODO SPUŠČAMO NAŠ ČOLNIČEK... KI IZGLEDA V TEM VALU MALO KLAVRNO... OBLEČEMO SE V KOPALKE... KER NAM JE JASNO DA DO OBALE NE BOMO PRIŠLI SUHI... 100 METROV OD NAS PRISTAJA VEČJI TRAJEKT... SO FRAJERJI... MI PA TUDI... SAŠO SKOČI V ČOLNIČEK... ČOLNIČEK IN KRMA NIHATA OB VALU VSAJ ZA DVA METRA... KO SE UMIRI SITUACIJA SKOČI ŠE VALENČIČ IN JOLE... TONE NI VEČ ZA TAKE ŠTOSE... NAVEZANI NA ŠTRIK VESLAMO PROTI OBALI V STILU AMERIŠKIH SPECIJALCEV... NO IN SPECIALNO NAS JE VRGLO NA OBALO... OB PLITVINI SE JE VAL ŠE MALO OJAČAL... VSI MOKRI REŠUJEMO ČOLN... KO GA ZALOŽIMO S KAMNI... SE ODPRAVIMO V NASELJE... PLAŽA JE IZ VULKANSKEGA KAMENJA IN PEPELA... KAO NEKE MIVKE. V BLIŽNJEM BIFEJU SE ODŽEJAMO... IN SE POZANIMAMO KAKO PRITI NA VRH... UPALI SMO DA SE DA DO VRHA S KAKIM ĐIPOM... KOT PRAVIJO NAS LAHKO ZATEGNEJO DO NEKE OPAZOVALNE POSTAJE... POL PA ŠE ENO URO IN POL HOJE... (A JA SAJ MA 950NMV) PA DA KRATERJA ITAK NE BOMO VIDELI... JA IN ZAKAJ BI PA POL ŠLI? TUDI GLAS TONETA PO POSTAJI JE BIL BOLJ ŽALOSTEN KER NI ŠEL NA KAPUČIN Z NAMI... PO INFORMACIJI DA NA VRHU NI NITI BIFEJA... SE ODPRAVIMO KAR NAZAJ NA BARKO... NA PLAŽI SI NABIRAMO KAMENČKE... ZA SPOMIN... ODRINEMO... ZOPET V STILU SPECIJALCEV... KER DRUGAČE SKOZI VAL NE GRE... ZAŠIBAMO SE Z ČOLNOM V ROKAH... POL PA KOT POSATKA V BOBU... POSKAČEMO VANJ... GREMO PO ZAHODNI STRANI OTOKA... KOT DA BI NAROČILI... STROMBOLI ZAČNE SPUŠČAT IZ SEBE VELIKE KOLIČINE PARE IN DIMA... ZAHODNA OBALA JE PRAV TAPRAVA VULKANSKA... KOT IZ FILMA... RES LEPO, PRAV FANTASTIČNO ZA VIDET... OTOK POČASI IZGINJA ZA NAMI... MI SE SUŠIMO... JOE ZDUBI EN COPAT... POL PA KOMEDIJE IN FORE NA TA RAČUN... PRAV LEPO JE SLIŠAT JOLETA... PA VI NISTE NORMALNI... OTOK OSTAJA ZA NAMI... JOLE SPET PEČE KRUH... GRŠKI PRAVI DA JE... Z OLIVAMI... PRIPRAVI ŠE NEKO PAŠTETO IZ RIOMARE IN ZELENJAVE... VSE DOBRO. ODLOČAMO SE ALI PRESPIMO V MARINI NA TEM OTOČJU ALI PIČIMO ZA PALERMO... MALO PRERAČUNAMO... V PALERMU BOMO OB 8.00 URI... NASTAVIMO SMENE IN PIČIMO... MALO NA MOTOR MALO NA JADRA... VALENČIČ IN JOLE GRESTA SPAT... OB 3.00 JE SMENA... KO TO PIŠEM IMAMO ŠE 13,7 NM DO PRISTANIŠČA... VEČ O TEM PA JUTRI.

19.10.05 SREDA

PRED PRISTANIŠČEM NAS PREHITI POTNIŠKA CEZOCEANKA... NA RADARJU JE DOLGA VEČ KOT POL MILJE. SPLANIRALI SMO DA PRIDEMO TOČNO OB ZORI DO PALERMA IN ŠE DOBRO, SAJ JE BIL VHOD V MARINO SPET OZNAČEN Z DVEMI SVEČAMI... V MARINI NAS ČAKA CELA GARDA... LJUDI IN TROP PSOV (O TEM ŠE KASNEJE) SAŠO IZPOLNJUJE EN KUP FORMULARJEV... IN KAJ ZDAJ? GREMO NA KAVO AL SPAT? SPANJE JE ITAK IZGUBA ČASA... SAM TO NA NAŠI BARKI NI VIDETI... VSI SMO V VELIKEM PRIČAKOVANJU KAJ DA BO S TEM PALERMOM! PA DA GREMO V CENTER PO KAK SPOMINČEK (MAFIJSKO MAJICO, USNJENE ROKAVICE, KLOBUK, PIŠTOLO Z DUŠILCEM AL PA UZI... NAROČIMO KAK UMORČEK I SLIČNO...) NA VHODU V MARINO NAS PRESENETI KOMPLET EKIPA PIUTRENTANOVE (+39) KI GRE NA A CUP... ENA BARKA JE ŠE NA SUHEM... PAR KONTEJNERJEV IN SPREMLJEVALNA LADJA OD 50 METROV... MA KAKO LEP ZAČETEK DNEVA... ŠIBAMO V MESTO... NA KAVO... SPOTI SE OBOROŽIMO Z VABAMI, TRNKI, LAKSI... KER NA BARKI NIMAMO NIČ VEČ... PO TEM PA SE ZAČNEJO PRESENEČENJA... NA ENEM KVADRATNEM KILOMETRU GA NI BIFEJA DA BI SPIL KAVO, TRAVARICO IN MALO PIVO... ZALETIMO SE V ENO KAFETERIJO... SAŠO GRE NAROČIT KAPUČINE... PA ITAK TLE DOL NIHČE NE STREŽE... IN PRINESE V PLASTIČNIH KOZARČKIH MALO VODE IN MALO RADENSKE... V FLAŠLI OD ENGA X SOKCA PA EN DECI ČRNE KAVE PA ŠTIRI PLASTIČNE KOZARČKE... MA NE MOREŠ VERJET... GREMO V SOSEDNJO TRGOVINO MAL U NABAVO... KRUHA NI NIKJER DO ENAJSTE URE (PA KDAJ ZAČNEJO PEKI DELAT?) ZELENJAVO NAM ZAVIJE V ENO STARO NAJLON VREČO... KATASTROFA! IŠČEMO EN NORMALEN LOKAL IN PEKARNO... ŠIBAMO PROTI CENTRU MESTA... TAKO UMAZANEGA MESTA ŠE NIKOLI NOBEDEN OD NAS NI VIDEL... SMETI LEŽIJO VSE POVSOD... KOZE PASEJO SREDI MESTA... KAR PA NAJBOLJ MOTI PA SO PASJI IZTREBKI NA VSAKIH PAR METROV, ULICE ZAUDARJAJO... GREMO MIMO SOLIDNEGA LOKALA... ŽE KO STOPIMO NOTRI NAM JE ŽAL... SPET VSE USRANO, SAŠO VPRAŠA ZA KLJUČ OD STRANIŠČA... MA NI ŠEL NOTRI... KER NI ZA OPISAT, ČE SLUČAJNO KDO JE... NAJPREJ NAS HOČEJO SPET NATEGNIT Z TISTIMI PLASTIČNIMI KOZARČKI... NO POL DOBIMO KONČNO KAPUČIN... V ŠALCI, KI JE BILA NA ROBU ZA POKLICAT INŠPEKCIJO... STREGEL NAS JE DOLGOLASI NATAKAR (KOT DA BI GA NARISAL BOŽO KOS) Z KILO BRILJANTINE IN PREDPASNIKOM, KI NI BIL OPRAN OD LETA 2003... KAKŠNO RAZOČARANJE... POLN KUFR MAMO VSEGA... IN GREMO NAZAJ NA BARKO... PO POTI SE IZOGIBAMO PEHOTNIM MINAM NA PLOČNIKIH.... IN KO PRIDEMO V MARINO ŠE ENO PRESENEČENJE... ZA TEH PAR UR NAM ZARAČUNAJO 38 EUROV, BREZ ELEKTRIKE IN VODE... SAŠOTU SE SKISA... KO KRITIZIRA STRANIŠČA IN TUŠE, KI SO V STAREM KONTEJNERJU (V MOŠKEM STRANIŠČU OČITNO NEKDO ŽIVI, MA PAR SRAJC, ČEVLJE OSEBNI PRIBOR)... BREZ PAPIRJA... MU RECEPTOR KI NE ZNA ANGLEŠKO PONUDI ROLCO PAPIRJA... PLAČAT PA MORAMO V GOTOVINI... VREMENSKE NAPOVEDI NI!!!!!! KO SEM ŠEL JAZ NA WC SEM V ŽENSKEM, KER JE BIL MOŠKI ZAPRT... ZAPAZIM ZANIMIVO SITUACIJO PRIDE V WC NEKI CIGO Z ENO POSODO IN IZPRAZNI TEKOČE MILO ZA ROKE... MISLM... V CELOTI GLEDANO KULTURA = 0, PALERMO NAS NE VIDI NIKOLI VEČ! ZANALAŠČ ŠE MI KULTURNO FILAMO BATERIJE IN OPEREMO BARKO. JOLE... KI NI JOLE AMPAK ĐOLE... SKUHA PAŠTO OLJO-ALJO, FINO PIKANTNO. POČASI SHVAČA NAŠE FORE... I HITRO UČI... ČE NE SPI... NO VSAJ SLABO MU NI VEČ!

OB 12.00 URI ŠIBAMO NAPREJ DO NAJBOLJ ZAHODNEGA RTA SICILIJE... DO TAM IMAMO 30 MILJ. SAŠO NASTAVI VABE... IN SPET PRIME TUNA (TA JE PA ŽE PRAV CALVO) ZANIMIVO DA SE JE UJELA KO NA KRMI NI BILO OSTALIH NAKLADAČEV... V MARINI TANKAMO... ZA SVAKI SLUČAJ... FOLK JE TU FUL PRIJAZEN... VALENČIČ VRAČA UDAREC Z ĐUMBASTIJO 2! SKUHA KILO IN POL JANEŽA... IN GA POPEČE NA OLIVNEM OLJU... VSE PRAV PAŠE ZRAVEN PRŠUTA... NEKATERI ŽE MALO POGREŠAMO KAK ŠNICL! ŽE SMO NA ODPRTEM... PIHA MALO BOKA... ZATO POMAGAMO Z MOTORJEM SAJ NAS ČAKA ŠE KAKIH 190 NM DO SARDENIJE... KER SMO RAZOČARANI NAD ŽABARJI PADAJO IDEJE O DIREKTU DO BALEAROV... SAM JE VEČ KOT 400 NM... UPAM, DA SE BOMO VSEENO USTAVLI... SAŠO NAM ZA ČEZ NOČ MONTIRA LIFE LINKE... KER BOMO NA ODPRTEM. VETER SE KREPI... KMALU ŠIBAMO Z POLKRMO KONSTANTNO MED 9 IN 10 VOZLI... TUDI MORJE SE DVIGA MA ŠE NI HUDEGA... ĐOLE ITAK SPI... (ČE GA NIČ NE OMENIM SPI! NA KOPNEM PA TELEFONIRA) VALENČIČ GRE SPAT V PRALNI STROJ... V BARKI NE MOREŠ NE STAT, NE SEDET, NE LEŽAT... ZUNAJ SE DELA KRAJŠAVA... VAL JE ŽE PROPISAN! BRZINA PA 11 VOZLOV... ŠIBAMO NA FUL IN KOT KAŽE BOMO NA SARDENIJI KAR NEKAJ UR PREJ KOT SMO PLANIRALI, VERJETNO ŠE V ČETRTEK PO DNEVI!

20.10.05 ČETRTEK

RAZTURAMO!!! BARKA SE KAR TRESE. SPATI SE NE DA... RAZEN ČE NISI ĐOLE KI TOLČE 20 UR SPANJA NA DAN. NAJBOLJE SE SPI NA PRIVETRNI STRANI KOKPITA, KI JE REZERVIRAN ZA NAŠEGA TONETA... MISLIM, DA NJEGOV HRBET POČASI DOBIVA OBLIKO KLOPI... S PODOBNIMI BRZINAMI ŠIBAMO ŠE CEL DOPOLDNE IN POPOLDNE... TAKO, DA JE ŽE PRAV DOLGČAS... VSI SMO PRIČAKOVALI MALO BOLJ TEŠKO MORJE... SPLOH OB JUŽNEM VETRU... PA NIČ POSEBNEGA. LE SEM IN TJA SE ZALETIMO V KAK VEČJI VAL, KI PRELIJE ČEZ BARKO... MOGOČE 2 DO 2,5 M VALA... JE PA ŽE ZANIMIVO... KO GLEDAŠ PAR STO KUBIKOV VODE ZA KRMO... ČE BO ODRINILO BARKO ALI PRILETELO NANJO. DRUGAČ PA SAMO MORJE OKOLI IN OKOLI... PA 2-3 LADJE V CELEM DNEVU. ZANIMIVO DA JADRNIC SPLOH NI! NA CELI POTI SMO JIH DO SEDAJ SREČALI MANJ KOT DESET... DRUGAČ PA MALO JEMO, MALO PIJEMO, MALO SPIMO ITD!

KER BI RADI PRIŠLI DO MARINE ŠE PO DNEVI SE ODPRAVIMO V ENO BLIŽJIH., KOT SMO PLANIRALI... IZBEREMO MARINO PERDE E SALI... NA ŽALOST VETER PADE IN ZADNJO URO MOTORIRAMO VLAGA JE NEPOPISNA, ZUNAJ JE VSE MOKRO, KOT BI PADAL DEŽ! V KABINAH PA SE NE DA ZDRŽAT. TOPLO JE! VSE SKUPAJ NAS MALO ŽIVCIRA... IN TAKO NAS UJAME TEMA. IN PRVA PIZDARIJA... PREDNJA POZICIJSKA LUČ NE DELA... BOMO POPRAVLI KO SE PRIVEŽEMO... MARINA NA KARTI NIMA SVETILNIKOV, GLOBINO PA LE 2,5 M NA VHODU PA 5M ZATO SE ODLOČIMO, DA BOMO PARKIRALI ČIM BLIŽJE VHODU. ITALIJANI NAS SPET PRESENETIJO. NA VHODU V MARINO STA DVA SOLIDNA SVETILNIKA... SAMO NA ŽALOST PODATEK O GLOBINI NE DRŽI! ZELO POČASI SE BLIŽAMO BENZINSKI ČRPALKI... BI PRIČAKOVAL DA JE VSAJ TAM GLOBINA... PA SE USTAVIMO! NIČ HUDEGA... RIKVERC PA NAZAJ VEN! DRUGA MARINA JE ODDALJENA ŠE VSAJ TRI URE... VSI SMO KAR MALO ŽIVČNI... KER SMO SE VIDELI ŽE PRIVEZANE IN V SPALKI... SEDAJ PA MOTORIRAMO... POSPRAVLJAMO PALUBO, POPRAVLJAMO LUČ... IN UPAMO DA BOMO NAŠLI PROSTOR V NASLEDNJI MARINI TUALADA, KI IMA BAJE SAMO EN POMOL. PRI POSPRAVLJANJU GLAVNEGA JADRA NAM JE KAPNILO ZAKAJ SMO IMELI PROBLEME Z KRAJŠAVAMI IN POSPRAVLJANJEM... SVE DOBRO KAD SVRŠI DOBRO! KO PRIDEMO DO TUALADE NAJJUŽNEJŠE MARINE NA SARDENIJI, SPET NEKI NOVEGA... TRIJE SVETILNIKI NAMESTO ENEGA IN PRAVA MARINA Z VSAJ 300 PRIVEZI. OKOLI POLNOČI PRIVEŽEMO BARKO. ČUVAJ JE PRIJAZEN MA NE ZNA TRI BESEDE ANGLEŠKO... OB ŠETNJI NA TRDNA TLA OPAZIMO NAJBOLJ ČUDNO ŽIVAL KAR SEM JIH DO ZDAJ VIDEL V VODI... ČUVAJ PRAVI, DA JE TO MORSKI METULJ... RES IMA PRAV TAKE GIBE IN TUDI SPOMINJA NA METULJA... ŽIVALCA IMA KAKIH 20 CM. IN SE GIBLJE TIK POD POVRŠINO. EKIPA SE GRE TUŠIRAT. JAZ PA UDARIM, DEBATO Z ČUVAJEM... PRAVI DA JE V MARINI OGROMNO DOBRIH RIB... SEDAJ DA NA ŽALOST LE MORSKIH, POLETI SO IMELI PA VSE ZASEDENO, MARINA JE NOVA V BISTVU DVE LETI PA JO ŠE ŠIRIJO... PRAVI, DA STA BILA PRED NAMI ŠE DVA SLOVENCA Z ELANKO 45 SAM PLAVO... MA SEVEDA... NAŠI PRJATLI... OB ENIH PIJEMO PIVO IN VERJETNO BOMO NASTAVLI KAK PARANGAL... ČE SE BO KAJ UJELO ZA EN BRODET. ZA JUTRI PLANIRAMO EN POČASEN DAN... ČE SE LE DA V KAKEM BIFEJU!

21.10.05 PETEK

A... JEJ... JEJ... ZBUDIMO SE OB 9.30... ENI NE... ENI PA JA... ENI PA PREJ ENI PA POL... NE VEM ČE RAZUMEŠ... CELI ČLOVEŠKI ROD SE DELI NA ŠPORTNIKE IN NAVIJAČE... NO MI SMO DANES NAVIJAČI... TAKOJ SE VIDI DA SE NOBENMU NIČ NE DA...

ZATO MALO RAZUMEVANJA... ZJUTRAJ POSPRAVLJAMO BARKO... UMIJEMO KOKPIT PA VSAK SVOJO SOBO... SE ŽE ČUTI DA JE MIMO EN TEDEN +... POČASI BO TREBA NABAVIT KAKŠNO DIŠEČO SMREKICO... TONE PERE PERILO (ZNA, TUDI TO...KAR JE ZA PRISOTNE ČUDEŽ... SEDAJ VERJAMEM, DA JE BOG....) ZA OSTALE JE NASTOPILO KRIZNO OBDOBJE TA TRETJEGA PARA ŠTUMFU (NOGAVIC) KER JIH NI VEČ... TUDI LUČ NA PREMCU SMO POPRAVLI ČEZ CEL DOPOLDNE... ZA JEST... PA SPET PAŠTA... ŠPAGETI... ĐOLE JE OBSEDEN S PAŠTO... ZA FRUŠTK? OK, MA NO PROBLEM... OKOLI 12.00 SE VSA DELA ZAKLJUČIJO... IN IŠČEMO PREVOZ V MESTO...PREKO VEZ IN TELEFONA... MA NI ŠANS, DA SE PREMAKNEMO... VALENČIČ USTAVI MIMOIDOČI (KAKŠNA LEPA BESEDA) AVTO IN ŽE SE PELJEMO U CENTRO ČITA ZA 20 EUR... MA HALO... PUSTINJA ŽIVA, ŽE PO POTI ŽABAR JOČE DA MENDA NI NIČ ODPRTEGA... PA ITAK MAJO TI TALJANI ENE ČUDNE URNIKE... RESTAVRACIJE SE ODPREJO ŠELE SPOMLADI... PA NAJDEMO U TUALEDO CITI ENIH 10 KM OD MORJA ENO RESTAVRACIJO... (PIJEMO BIRRA ALLA SPINA), PA TRGOVINO (NABAVA NAMJERNICA ZA SLEDEČI OBROK (MESO I VEĐETABLES) AL PA ĐUMBASTIJO, TONE KUPI 1,5KG JANEŽA (TALJANSKI FINOKIJO) KAR POMENI DA ZADNJIČ NI BLO TAKO SLABO...) MESTO JE PA CISTO SOLIDNO... NO KAR SMO VIDELI NA TEH PAR 100 METRIH... PA BIFE, KJER IŠČEMO PREVOZ ZA NAZAJ... SPET BIRRA... LOKALNI ABORIĐINI SO ZAKON... SPRAŠUJEJO ČE GOVORIMO SARDENJŠČINO AL NEKI PODOBNEGA??? PA VSI NABITI MALO BOLJ KOT JAZ V TABOLJŠIH LETIH, NE VEM ČE RAZUMEŠ? MA KAJ NESMO U ITALIJI? ČAKAMO NA BOŽJO VOLJO IN GLEJ GA HUDIČA KELNER ZRIHTA PREVOZ Z PUNTO-TOM????!!!??? MA BOLJŠE SE SLABO PELJAT KOT DOBRO HODIT... 20 EUR OF KORS... ŠOFER JE KAČATORE – LOVEC... IN SE OPRAVIČUJE KER, SE VOZIMO NA ROBU OBUPA... (AVTO JE ŽE PRI KONCU) KAR SOLZE SREČE PRILETIJO OB POGLEDU NA NAŠO ELANKO... PA TAKOJ ROŠTILJ VEN... PA PRIPRAVA MESA, KROMPIRJA, SOLATE IN VINA. ĐOLE PEČE ODOJKA... (GLEJ P.S.) VALENČIČ PA VSE OSTALO...SASO SE KOPA... V SKRBEH PREVERJE KOBILCO... KI JE SEVEDA BREZ PRASKE...

P.S.

POZDRAV OD ĐOLETA KUVARA... I JOŠ PAR NJEGOVIH RIJEČI... PLANIRA SE OTVARANJE RESTORANA SA PRASEČIM ŠNICLAMA OD BUTA... I TO JE TO POZVANI STE DA DOĐETE... I ĐOLE ČE BIT NAJBOLJI U GRADU.. I OBOGATIT ČE SE... I SVI ČEMO SE PONOSIT DA SMO BILI SA NJIM... NA BARKI... DANAS IZPROBAVAMO AMERIČKE CIGARE... STVARNO

MI SMO BREZ KOMANTARJA... MA SMO PONOSNI NA ELAN, ZAGON IN VOLJO DA ĐOLE NEKI NARDI IZ NE VEM KOGA... ... TLE SO SAM TRI PIKCE PREMALO, DA VAM MALO DOMIŠLJIJA PRORADI...

ZDEJ NE VEM. NOBENGA NI... PA KAJ, DOKLER JE BELO... NISEM U SKRBEH... MA JA, ĐOLE JE SPET NA TELEFONU... SASO LOVI RIBE... TONE PA REŠUJE PROBLEM Z ŽARNICO V NJEGOVI KABINI... PO MOJE JE TO NEREŠLJIV PROBLEM... ČISTO MALO ČASA IMAMO ZA ISTRAŽIVANE RADA I GUBLJENJE VREMENA... PA UNA FORMULA E JE M KRAT C NA KVADRAT,... EN, DVA AL TRIJE... TUDI TLE SO TRI PIKE PREMALO...

POSLUŠAMO CEDEJE... KI SE V POVPREČJU VRTIJO 17X NA DAN... (MALO SI ZRAČUNITE) PA TO SO CEDEJI OD SIMONE WAIS, WERNERJA, MAMBO KINGS... ITD... PA TO SIGIRNO VPLIVA NA GENETSKO STRUKTURO... (VSAJ NA MOJO) MOGOČE JE PRAV ZATO TONE IZRUVAL EN ŠOP KABLOV IZ ZVOČNIKA V SALONU KER NI MOGEL SPAT... ZDEJ PA JE RES PRŠLA DO IRAZA SAŠOTOVA IZJAVA NA BARKI SMO ...DVA SLOVENCA, EN PRIMORC IN EN SRB... ...ĐOLE HOČE NA VSAK NAČIN Z DHL-OM PRIVLEČ NA BARKO PAR LITROV DOMAČE RAKIJE IN PAR CD-JEV Z FOLK MUZIKO... NE VEM ČE RAZUMEŠ... VSI PA JOČEMO ZA ŽORŽEVO LEKARNO... OSTALA NAM JE SAMO ŠE ENA KANTA ZDRAVIL ZA DUŠO...

PLANI ZA JUTRI? GREMO OB 5.00 URI ZJUTRAJ???? BAJE SE TAKO VSE IZIDE... BAJE JE TUD NAPOVED DOBRA... ČE BO VSE OK GRE FRONTA ŽE ČEZ (MISLIM, DA JE ŠLA VČERAJ) IN BOMO SPET LETELI Z JUŽNIM VETROM NA BALEARE... IBICA, MALORKA... PRIHAJAMO... (OSEBNO UPAM DA NAS CAKA 220-250 NM OPASNE PREIZKUSNJE... MALO ADRENALINA, VETRA VSAJ 30 IN MALČK VALA...)

22.10.05 SOBOTA

OB 5.00 URI SE ZBUDIMO IN ZAŠIBAMO... TEMA... ZASPANI IN ZMATRANI ŠE CELIMO RANE OD VČERAJ... OD NEKJE SE POJAVI OB TEJ URI TUDI ĐOLE... PA NE VEMO AL JE TO DOBRO AL SLABO? V DALJAVI SE VIDI BLISKE ČEZ CELO NEBO... PA PRAV V TO SMER GREMO... MALO NAS STISNE V ŽELODCU... ŠIBAMO MIMO DVEH OTOKOV BREZ SVETILNIKA... NE MOREŠ VERJET... VETRA NI! MOTORIRAMO... SARDENIJA SE POČASI ODDALJUJE NAŠIM OČEM... NEVIHT NI BILO SPLOH BLIZU... IN ZAČNE NEKAJ MALEGA PIHAT. NAJPREJ ŠE KAR UGODNO... PRAV KMALU PA IMAMO OSTRO ORCO... KLJUB TEMU DA POMAGAMO Z MOTORJEM SO HITROSTI NA POLOVICO PLANIRANIH... KRIZA! ČE BOMO TAKO VOZILI PRIDEMO NA MALLORCO ŠELE V PONEDELJEK. KRIZNI SESTANEK... IN SPREMENIMO KURZ ZA 20 STOPINJ NA NAJBLIŽJI MANJ ZNAN OTOK MENORCA. TAKO JE SITUACIJA MALO BOLJŠA... GREMO PA ŠE ZMERAJ POČASI...

MORE, MORE, MORE SVUDA OKO NAS... PA SPET STANDARD SITUACIJA... MALO JEMO, MALO PIJEMO, MALO SPIMO... ĐOLE MA SPET PROBLEME V MALO LAŽJI OBLIKI... IN JE OPERATIVNO IZKLOPLJEN... SPET LOVIMO RIBE... (MIMO GREDE... PREJŠNJA TUNA SE NAM JE POKVARILA) KO SAŠO POVLEČE TRNEK NA BARKO SE SAMO ČUDIMO... NEKAJ JE DVOMILIMETRSKO JEKLENO ŽICO NARAVNALO... MA KAJ VSE MORA BIT POD NAMI? GLOBINA 2750M... NO KOMENT... TRNEK NAZAJ V VODO...

MORE, MORE, MORE SVUDA OKO NAS... PA SPET STANDARD SITUACIJA... MALO JEMO, MALO PIJEMO, MALO SPIMO... PA SE POČASI PRIPRAVLJA VEČERJA... ĐOLE NE MORE NITI ČEBULE NAREZAT... ZATO JE ČAS ZA.......... Đ U M B A S T I J O... POL KILE MESA... VSO ZELENJAVO, KI JE ŠE OSTALA IN POL KILE RIŽA... SE KUHA IN PRLETI NA KROŽNIK EN HIBRID MED RIŽOTO IN ĐUVEČEM... MA JE OKUSNO... MED TEM KO KUHAMO SPET PRIME RIBA... SAŠOTU SE KAR ZASVETIJO OČI... NE MORE JO SAM VLEČ... TAKO DA SE TRIJE UBADAJO Z RIBO... NA ŽALOST SE SNAME... (AL PA NA SREČO, V GLAVI SE MI VRTIJO SLIKE IZ FILMA STAREC IN MORJE...) TRNEK PA JE SPET ZRAVNAN... ZDAJ PA NI VEČ HECA! NA ENO VABO ZMONTIRAMO DVA KAVLJA!!! NO BOMO VIDELI KDO BO KOGA... IL ČE RIBA NAS ILI MI NJU? PO VEČERJI NAS UBIJE... VALENČIČ GRE SPAT PO NAREĐENJU... TONE BREZ NAREĐENJA... ĐOLE ITAK SPI... DANES ZA SPREMEMBO V KOKPITU... ZA VSAK SLUČAJ! SAŠO DEŽURA. GREMO SKOZI VODO POLNO PLANKTONA... ZA NAMI JE PRAVA AVTOCESTA LAMPINJONČKOV... FANTASTIČNO ZA VIDET! NO IN KONČNO SE NAS TUDI EOL USMILI... PIHNE BOK IN BRZINE SO SPET TAKE KOT SMO JIH VAJENI (ZA 200NM NA DAN...) ČE BO VETER ZDRŽAL BOMO OKOLI POLDNE NA MENORCI..

23.10.05 NEDELJA

SO REKLI, DA MORA TELE KOMENTERJE PISAT KAKŠEN NORMALEN... OZ. VSAJ V NORMALNEM STANJU... NO ZATO DANES PIŠEM JAZ...

NOČ... JASNA, LEPA... SAŠOTU SE VSAJ PETKRAT IZKLOPI AUTOPILOT... MALO JE SUMLJIVO KER IMA PRAV VALENČIČ NOGE ZRAVEN ŠKATLE OD PILOTA... PO MOJEM JE ZAČEL ŠTRAJKAT... KER MU NOGE SMRDIJO... MISLM, PILOT... POL NI BLO VEČ PROBLEMA... SMENA JE OB 2.30 URI... ZAMENJA SE SAMO EN KER JE ĐOLE FIKSIRAN U KOKPITU... NIKJER ŽIVE DUŠE... NITI KAKE TOVORNE LADJE... REŽEMO MED 7 IN 8 VOZLI... RES GRE LEPO, Z MALO VALA... KAK DOBER METER AL DVA MA NIČ POSEBNEGA... V BISTVU DOLGČAS TAKO DA TEŠKO ZDRŽIŠ, NITI JADER NI POTREBNO NASTAVLJAT, KER KONSTANTNO PIHA... UŽAS... PA POL SPET RAZMIŠLJAŠ O VESOLJU... PA O TISTI AJNŠTAJNOVI FORMULI... PO MOJE BI NA KONCU BIL LAHKO NAMESTO KVADRATA TUDI KROG ALI TRIKOTNIK??? KAJ PA TI MISLIŠ? PA RAZMIŠLJAM KAJ BI BLO ČE BI PRLETU ZDEJ EN VELIK LIGENJ IN ZVLEKU S PALUBE ĐOLETA... V BISTVU... JE PRIVEZAN Z LIFE LINKOM IN JE RES KOT ENA VELIKA VABA... MA KAŠNE BOLANE TI PRIDEJO... IN POL KINKNEM... BAŠTA, GREM ZBUDIT TONETE? IN GLEJ GA OB ZORI SE PRIKAŽE... MI PA V SPALKO...

PRLETIM U KOKPIT LIH KO SE ZAČNE DOGAJAT, PO STANDARDNEM UMIVANJU ZOB... ...RIBE PRIJEMLJEJO KOT DA NI DRUZGA ZA JEST KOT NAŠE VABE... GOR IMAMO TUDI PO DVE HKRATI... U GLAVNEM TUNA... PA ŠE PAR BELUG... VSAJ UPAMO DA SO... UŽITNE... RIBA JE VELIČASTNA... ŽIVO ZLATORUMENA PA ŠE MAL MODRO ZELENA Z PLAVIMI PIKCAMI... Z DOLGO PLAVUTJO NA HRBTU IN TREBUHU... MALO JE PODOBNA TUNI... PO REPU... FUL JE OZKA, V OBRAZ JE PODOBNA TONETU IN PALAMIDI... MA PRAVI OBESEK ZA NOVOLETNO JELKO... NA KONCU SE USTAVIMO PRI ENIH 10 KG RIB... KER ITAK JIH NIMAMO KAM DAT... ZA DVA DNI HRANE... EJ... SAM DA POVEM PLAN OD SAŠOTA... ČE ULOVIMO KAKŠNO GRDOSIJO OD 20, 30 AL 40 KIL... MISLM... MA NE, NE BOM NAPISU... KER BOSTE UMRLI OD SMEHA... MI PA ITAK NE BOMO PREŽIVELI ČE KAKO TAKO ŽIVAL SPRAVIMO NA PALUBO... DOBRO, DA SEM SE ZAVAROVAL DVAKRAT...

ĐOLE PRIČA...

DANAS SMO PRVI PUT ULOVILI I ISPROVALI NOVU VRSTU RIBE, KOJU DO SAD NISMO VIDJELI I KONSTATOVALI SMO DA JE ODLIČNA. ALI IPAK VIDJET ČEMO SUTRA ŠTA ČE BITI SA NAMA, AKO JE OTROVNA?

NO MENORCA JE PRED NAMI... PO PLANU SE NAM VSE IZIDE... ŠIBAMO V EN ZALIV Z ŠE PAR JADRNICAMI IN ENIM VELIKIM TRAJEKTOM... OKOLI 14.00 URE... SUPER ZALIV, FUL ENIH VIL IN VIKENDOV... PA ENE STARE VOJAŠNICE... PA TO... GREMO DO KONCA IN SE PARKIRAMO U CENTRU... PA NA ENO PIVO... MALO TIPLEMO, KER NE ZNAMO JEZIKA... MA NI PROBLEMA... FOLK JE FUL PRIJAZEN... SE NAM ZDI DA ENIH PAR ŠPANČKOV ŠE PREVEČ... NE VEM ČE RAZUMEŠ??? ĐOLE LJUBI TRDNO ZEMLJO POD NOGAMI... IN SE ODPRAVI KUHAT... MI PA TA ČAS ŠE U BIFE PRED BARKO... JEMO BELUGO, SVINSKO IN JANEŽ...SUUUUUPEE KOMBINACIJA... MAL SPOMINJA NA... ĐUMB... NO DO 8.00 URE SMO FRAJ... SPET POPRAVLJAMO PREDNJO LUČ... V KATERI SE SEDAJ NABIRA FUL VODA IN MEČE VEN VAROVALKO... VSI SE SPRAŠUJEMO DA ZAKAJ?

KAJ SLEDI? NOBEN NE VE... VERJETNO BOMO ODŠLI MAL U LAJF... SAM ITAK JE ŽE IZVEN SEZONE, TAKO DA JE U GLAVNEM TUGA... BOMO VIDELI... ITAK SMO ZMATRANI TAKO, DA BOMO POPADALI DOL KOT MUHE...

U MUHE... TONE IMA ŽE DVA DNI ŽIVLJENSKO POSLANSTVO DA IZTREBI MUHE V NAŠI KABINI... DO SEDAJ JIH JE ELIMINIRAL VSAJ 40 KOMADOV... VSAK MA SVOJE VESELJE...

24.10.05 PONEDELJEK

PAMETNI PIŠEJO... MA NE VEM ČE? U GLAVNEM.... JAZ IN ĐOLE GREVA ZVEČER U MESTO. OSTALA EKIPA OBLEŽI SREDI BOJNEGA POLJA... PAR PIJAČ... PREHODIVA 1000 STOPNIC... IN PREŽIVIVA NEVIHTO, KI SMO JO OPAZOVALI ŽE CEL VEČER... U BARU... KER KAO NIMAVA DEŽNIKA... KAR DOBER IZGOVOR... DRUGAČ PA MESTO NIČ POSEBNEGA... LEPA OBZIDJA, CERKVE... FOLK BRENČI TAKO KOT V TELENOVELAH (ŠPANSKIH...)

KATASTROFA... DANES JE DAN (PONEDELJEK) ŽALOVANJA V CELI REPUBLIKI PALMA DE QUEENY, ZASTAVE SO NA POL DROGA, NE MOREM NITI PISAT, SOLZE ZALIVAJO TIPKOVNICO, PRVIČ V ŽIVLJENJU NE VIDIM VEČ IZHODA... ŽIVLJENJE? NI VEČ VREDNO POČENEGA GROŠA... ... TRI ČETRT KANTE VINA SE JE SKISALO... ŽORŽ OPROSTI NAM... SAM PO 12 DNEH SONCA, VALA, PREMETAVANJA IN PODOBNIH ŠTORIJ JE BILO ŠE VINU DOVOLJ... OD NAŠEGA DOBREGA PRIJATELJA SE POSLOVIMO Z VSEMI PREDSEDNIŠKIMI ČASTMI... RES JE BIL BOREC...

ZBUDIMO SE SPET KOT SE KOMU ZDI... IŠČEMO KAKŠNO TRGOVINO... BIFE... ENI SE TUŠIRAJO... IN POL PA PANIKA, DA SE MORAMO ODVEZAT IN ODIT, DA SE IZMUZNEMO PLAČILU MARINE... JASNO, DA NAM NE RATA... PLAČAMO POL DNEVA... NO POL SE NAM PA NE MUDI, SPLOH! PA JEMO PA KAVA, PA PRIJAVA POSADKE, KRUH, PA NAKUPOVANJE... IN SPET SE ODLEPIMO ŠELE OKOLI 11.00 URE. ŠIBAMO OKOLI NAJJUŽNEJŠEGA DELA MENORCE. VETRA JE PREMALO... SPET POMAGAMO Z MOTORJEM... SAŠO JE PRAVA FACA IN IMA ŽIVCE KOT KONJ... ŠE DANES POPRAVLJA PREDNJO POZICIJSKO LUČ... VSAJ 10 KRAT JO SESTAVI, RAZSTAVI, SPUCA, ZATESNI, NAMAŽE, PREVERI... KAJ ČEM ŠE NAPISAT... PRAVI, DA JE ŽE KOT V VOJSKI, KO JE MIŽE RAZTAVIL IN SESTAVIL NE VEM KAJ ŽE... PO VRHU VSEGA IMAMO SPET PROBLEME Z AVTOPILOTOM... IZKAŽE SE, DA NISO BILE KRIVE VALENČIČEVE NOGE ... NEGO NEKA BREZVEZNA ŠČIPALKA ZA VAROVALKE... JASNO, DA JE TO POPRAVIL SAŠO... PO OBRATU NA SVETILNIKU NACILJAMO NAJVSHODNEJŠI DEL MALORKE, RADI BI PRIŠLI ŠE PO DNEVU... IN PIČIMO... JOLE PRIPRAVLJA RIBE V ALU FOLIJI... SE MI ZDI, DA JIH NE BI BILO TREBA NITI KUHAT, KAR VSE JE ZMETAL V TO FOLIJO... MALO PREVEČ ZAČINI... KOT ITAK VSE KAR NAREDI... TAKO, DA SE DOGOVORIMO IN MU ZAČIMBE SKRIJEMO! RIBA JE RES OKUSNA... SPLOH BELUGE SO ODLIČNE! ZATO SPET LOVIMO... IN DANES PRIME SAMO ENA DVOKILSKA TUNA (KI JO JASNO UŠTIMA SAŠO).

POZNO POPOLDNE ZAČNE ŠE PIHAT... SAŠO NAS OBSOJA... DA BI LAHKO SAMO JADRALI NAMESTO DA TIŠČIMO MOTOR NA 2500 OBRATOV, PA ŠE PRAV IMA. ITAK LETIMO IN KOT BI MIGNIL SMO PRED OBALO MALORCE... MESTO PA JE CALA RATJADA... KO NAJDEMO NEK X MURING IN SE SOLIDNO PRIVEŽEMO... IN ODPOČIJEMO OKONČINE 10 METROV OD BARKE... NA POMOLU STREŽEJO... POL PA CELA SCENA Z TEMI ŠPANCI... EN MALI MULC LOVI RIBE... PA MI KOT STARI RIBIŠKI MAČKI... POMAGAMO... VERJETNO BOLJ ZARADI MAMICE... IN NA KONCU MU SEVEDA PRIPNEMO NAŠO TUNO NA TRNEK... MALI JO NE MORE NITI DVIGNIT... JO VLEČE PO POMOLU... FUL SCENA, PA TO... POL PA V MESTO... MA NE BOSTE VERJELI KJE SMO PRISTALI... U KINGBURGERJU... PA PLAČALI 30 EUROV BEZVEZE... KO MAMO POLN HLADILNIK RIBE... SAM ĐOLETU SE JE HAMBURGER PRIKAZUVAL ŽE PAR DNI... TAKO DA NISMO MOGLI MIMO... O OSTALIH BARČKIH... NE BOM PISAL... SREČALI SMO SEVEDA ZEMLJAKINJE PA PRAVO IZ BEOGRADA... MA NE MOREŠ VERJET... PA DO 2.00 SI NISMO MOGLI VSEGA POVEDAT... NO JA... ITAK...

VSEM MAMAM, ŽENAM, PUNCAM, HČERAM... IN NE VEM ŠE KOMU SE MORAMO ZAHVALIT, KER VERJETNO MOLITE ZA NAS... KER DRUGAČE TAKŠNEGA VREMENA NE BI IMELI NITI V SANJAH... RES JE FANTASTIČNO, VSAK DAN JE OKOLI 25 STOPINJ... SMO V KRATKIH HLAČAH IN MAJICAH... PIHA MOGOČE MALO PREMALO... PRAV ČUDNO SE NAM ZDI ZAKAJ IMAJO 5,6 ALI 7 METRSKE VALOBRANE... NEVIHTE PRAV BEŽIJO PRED NAMI... KUC, KUC, VSI TRKAMO OB LES ALI OB GLAVO OD VALENČIČA...

25.10.05 TOREK

NAJPREJ... (ZA MOŠKE, SAM IZBRIŠTE SI TISTI OBLAČEK NAD GLAVO...) DA NE BO KAKŠNEGA NAROBE TOLMAČENJA.... BEEOGRAĐANKE NISO BLE KAKE BIONDE 110/70/100 U ŠTIKLICAMA I MINIČU PA OD DVAESPET GODINA... MA GOSPOĐICE (SESTRE) IZMEĐU 40-50 IN MOJE TEŽINE... NE... RES... PA ĐOLE SE UPALIO... ZEMUN PA BEOGRAD... PA CECA PA ARKAN... NO TO JE VSE KAR SE SPOMNIM OD IMEN...MA PRIČE I ŠTORIJE...

NO PA IMAMO (ŽE TRETJI DAN) OPASAN PLAN DA USTANEMO OB ŠESTIH (6) IN VSE PRIPRAVIMO, POJEMO... IN NE VEM ŠE VSE KAJ DO SEDMIH (7) IN ŠTARTAMO OB OSMIH (8)... PA POL SE FUL ZGRAŽAMO KER ODPREJO TRGOVINE »ŠELE« OB 8.30... PA TUDI ČRPALKA NIČ PREJ... MA KATASTROFA... NO POL SE ZBUDIMO VSI OB 9.00 URI... (NO RAZEN ĐOLETA... KI KONSTANTNO ZAMUJA KAKO URO... V VSEH POGLEDIH...) NO PA GREMO V NABAVO... VODA, KRUH, ZDRAVILA (ZELIŠČA)... OSTALO ITAK IMAMO... KAFE? JA VALJDA... PA JE SPET 11.00 URA KO SE ODLEPIMO, PO TEM KO SMO NATANKALI... ŠIBAMO, IN PAZI... ZAJTRK... ENO KILO IN POL PEČENE TUNE... JASNO NE MOREMO VSEGA POJEST... MA TUNA SAMO Z OLIVNIM, ČESNOM IN PETERŠILJEM JE ZAKON... VETRA NI... ZATO SAŠO TRENIRA ĐOLETA... KAKO, DA POSTANEŠ MORNAR... PRVI DIO... TEŽKO JE KOGARKOLI V 14IH DNEH PRIPRAVIT DO TEGA DA GRE ČEZ ATLANTIK... MA TU IN TAM DEČKO POKAŽE VOLJO... MOGOČE PA BO KAJ RATALO IZ TEGA... ĐOLE JE OKEJ DEČKO... MISLIM, DA TUDI VIDI POČASI KAJ IN KAKO V ŽIVLJENJU... MALO SVA DEBATIRALA OB KOZARCU... MAH... BO ŽE... U GLAVNEM ĐOLE ŽE VOZI BARKO... V ORCO... PRAV RES STOJI ZA KRMILOM... POL PA VKLJUČI PILOTA IN SE KAO NA STRAŽI ZAPRIČA S TONETOM NA PREMCU... NIMA LIH UNIH TAPRAVIH JADRALSKIH NAVAD... MALO NAS DELI... NE VEM KDO ŽE... MA OBČUTEK IMAM DA VSAJ ZA ENO SVETLOBNO LETO... ĐOLE PRIČA: DANAS SAM VOZIO BROD... PRVI DAN JEDRENJA... U PIČKUMATERINU...

KAM PA GREMO? OB MALORCI... PROTI JUGU V ENO PRELEPO MESTECE... KOT SO REKLI NA TURISTIČNI AGENCIJI... OALA SANTANYI... PO MOJE SMO FALILI EN ZALIV... IN ULETIMO U FANTASTIČEN ZALIVČEK PRED ENIM HOTELČKOM... (MESTA NI) ZALIV VERJETNO NI ŠIROK VEČ KOT 100 METROV IN KAKIH 350 METROV V DOLŽINO... NA SREDI IMA TAKO LEPO BOJO OB KATERI JE PRIVEZAN MALI GUMENJAK. IN MI NANJO... SE PRIVEŽEMO... GLOBINA 14 METROV, NA DNU JE VIDET VSAK KAMENČEK... OB OBALI STENE PO PETNAJST METROV, PA ZALIVČKI KAR TAKO... VSE JE SVETLO MODRO... PA DA GREMO NA »KAFE« PA DA SE GREMO KOPAT... ŽE VLEČEMO ČOLNIČ V VODO... PA CEL KAŽIN, ENA ŠPANKA NAM Z OBALE JE.E VSE PO SPISKU... DA... ITAK NE VEM KAJ... PO ANGLEŠKO PA NITI BESEDE... MALO SE DELAMO NEUMNE... (MISLM, NČ SE NE DELAMO...) IN SE GREMO KOPAT... PRVI ZARONI TONE... POL GRE SAŠO POGLEDAT ČE JE VSE OK Z MURINGOM... POL ŠE ĐOLE... ... IN POL DOLGO NIČ... PA SPET NČ... PA VALENČIČA PROSIJO NA KOLENIH NAJ GRE V VODO... MA SAM MOUČI... POL PA PRIDEJO ŠE VRTNI PALČKI IN UN SVIZEC S TRANSPARENTI... SKOČI, SKOČI, SKOČI... IN DEČKO ŠVIGNE PO BRISAČO... IN V ELEGANTNEM (PAZI) LOKU, ŠUK V VODO... PREŽIVI... RES PREŽIVI... Z GLASNIM UUUUAAAARRRRJEMRZLA... 25.10. NI ŠE NIKOLI PLAVAL NITI V TOPLICAH... DRUGAČ PA VSI ZADOVOLJNI KER SO DOSEGLI DNEVNI CILJ... DA OKOPAJO VALENČIČA... SASO PLAVA DO UNE ŠPANKE... PA VSI IMAMO SAM VPRAŠAJE... KO OPAZUJEMO TO SITUACIJO... ENIH 15 MINUT... DEBATE... BABA KRILI Z ROKAMI... MALO SPOMINJA NA JOŽETA PRIVŠKA IN SE NEKI DERE... KO SE POMIRI, SAŠO PRIPLAVA NAZAJ NA BARKO... IN LEJ GA ZLOMKA... PRIDE NEKI FRAJER Z GUMENJAKOM IN ŠOLO POTAPLJANJA... KI NAM DA DVE MINUTI DA SE ODVEŽEMO... JA... IN KAJ ČE SE NE BI... MA SMO MIROLJUBNI IN GREMO NAPREJ... KER SMO SEDAJ ZAMENJALI (TEORETIČNO) VLOGE... ĐOLE ŠTELA JADRA, VOZI... SAŠO GA KOMANDIRA. MEDTEM KO JE VALENČIČ KUHAR, TONE PA PRVI POMOČNIK...(KUHARJA) TAKO DA Z VELIKO TRUDA PRIPRAVITA HRENOVKE.. KI JIH JE JASNO PREMALO ZA TAK POTENCIJAL... POJEMO... ĐOLE PA ŽE ODMARA... KAM PA GREMO? MA U NEKI NACIONALNI PARK... NA JUGU MALLORCE... ISLA DE CABRERA... MA, DA JE FUL LEPO... PRAVIJO NA AGENCIJI... HM... NO RES MALO SPOMINJA NA HRVAŠKO OBALO... KORNATE... NIČ POSEBNEGA, PAR OTOKOV. RAZEN PAR KAMNOV ZLOŽENIH V OBLIKO DVORCA... NA HRIBČKU KAKIH 100 METROV NAD ZALIVOM V KATERIM NAJ BI BILE BOJE... IN SO RES... V ZALIVU JE ENIH 20 BOJ... MA MI PA KAR NA POMOL... SAŠO SE POGOVARJA V ČISTI ŠPANŠČINI Z LOKALNIM DIALEKTOM... IN PRAVI DA JE VSE OK... KO VPRAŠA RIBIČA ČE BI LAHKO KUPILI KAKO RIBO ALI JASTOGA... PRAVI ŠPANEC, DA JE TO ZA NAS PREDRAGO!!!??? JA VERJETNO RES... IN GREMO U NASELJE PETIH HIŠ... NA PIJAČO... KOMARJEV JE TOLIKO, DA TEŠKO DIHAMO... BORBO Z MUHAMI NADALJUJEMO Z KOMARJI... PO MOJEM SO U KOALICIJI... VRNEMO SE NA BARKO... V ZALIVU JE SPET OGROMNO PLANKTONA... KO SI UMIVAMO NOGE PREDEN GREMO NA BARKO PRAV GORI V MORJU... KO GREM LULAT SE MORJE KAR ISKRI... MISLIŠ DA JE PLANKTON? KO NASTAVIMO URE NA PETO (5) URO ZJUTRAJ SPIJEMO ŠE MAL PIVE... POL PA ENI SPAT ENI PA NE (NA LOKALNEM RADIJU VRTIJO MUZIKO IZ NAŠIH NAJBOLJIH GODINA... TINA T., PA DAJRSTREJTSI, QINI, STONSI, U2 IN ŠE KDO . PLAN JE DA SMO JUTRI V PALMI... IN POL ŠIBAMO NA IBICO... KOT DA SE NAM MUDI? NEVEM ČE?

26.10.05 SREDA

URA JE PET... BUDILKA... MA SAM ŠE POL URECE... PA NE MOREM VEČ ZASPAT (PO MOJEM BOM ZBOLEL, AL KAJ?) SE OBLAČIM, KAO UMIVAM... ZBUDIM SAŠOTA, POČASI IN POTIHO ODPELJEVA BARKO IZ ZALIVČKA... TEMA, PREDNJA POZICIJSKA LUČ ČUDEŽNO DELA... SICER OD BLIZU SPOMINJA NA KEPO SILIKONA Z RDEČIM IN ZELENIM OKENCEM... MA DELA! KURZ ZA PALMO... PRAV KMALU NEKAJ PIHNE, NASTAVIVA JADRA, KAR NAM IZBOLJŠA BRZINO ZA DOBER VOZEL... VSE POD KONTROLO... ITAK SPET DOLGČAS, JUTRANJA ZORA... OKOLI OSME SE PRIKAŽE ŠE TONE... ŠE DVE URCI PA SMO TAM... ŽE OD DALEČ SE VIDI DA JE VELIKO MESTO POSTAVLJENO JE TAKO KOT REKA IN OPATIJA SAM PETKRAT VEČJE... VALENČIČ UJAME ENO URCO SPANJA (ĐOLE... STANDARD) NA VHODU V MARINO NAS PREHITI TURISTIČNA ČEZOCEANKA. V MARINI... PA NI DA NI... MALI MONAKO... SAMI REVEŽI... NAŠA 45ICA JE PRAV SKROMNA V PRIMERJAVI Z VEČINO KAR JE VIDETI... OB 10 SMO ŽE PARKIRANI. TAKOJ SE SPOZNAMO Z ENIM HOLANDCEM... DEBATA... ON JE ŠEL NA ARC 2003... DRUGO LETO PA GRE V JADRAN IN NAPREJ V ČRNO MORJE, MENDA... S SAŠOTOM SI IZMENJATA KARTE KARIBOV IN JADRANA... IN OBA ŠTUDIRATA KDO JE NAREDIL BOLJŠI BIZNIS... NEKAJ POJEMO, SPIJEMO IN PRED ODHODOM V MESTO ŠE POSPRAVLJAMO BARKO. TONE IN SAŠO ZUNAJ, ĐOLE IN VALENČIČ NOTRI. NE MORAŠ VERJET KAJ SE VSE NABERE V PAR DNEH... VALENČIČ PUCA SLEDOVE BOJA MED KOMARJI IN OSTALIM SVETOM... Z MALO USPEHA... MA NI ŠE KONEC. ŠIBAMO V MESTO... NA PIJAČO MED PALMAMI... PA DO KATEDRALE, KI JE PRAV MARKANTNA TOČKA VIDNA ŽE DALEČ IZ MORJA... ZA PAR EVROV VSTOPNINE JO GREMO POGLEDAT TUDI OD ZNOTRAJ... OGROMNA JE... V OSREDNJEM DELU BI LAHKO NAREDIL DVA KOŠARKAŠKA IGRIŠČA... FUL V DETAJLE IZDELANA PRAV VSAKA PODROBNOST... FUL ZLATA IN SREBRA... SVEČNIKI SO PRAVE MOJSTROVINE... NAJBOLJ PA FASCINIRA VISOK STROP IN VITRAŽI IZ BARVNEGA STEKLA POD NJIM... VISOK JE VSAJ 40 METROV... PO TEM PA MALO V MESTO... ENA PIJAČA, DVE... ŠETAMO PO ULICAH... DOSTI JE SLIŠAT DA SE MIMOIDOČI POGOVARJAJO SRBOHRVAŠKO... KAR JE MALO ČUDNO... PA NAM V ENEM BIFEJU RAZLOŽI KLAPA ZA SOSEDNJO MIZO... TRAJEKT PRED NAMI JE PRIŠEL IZ DUBROVNIKA... TAKO DA JE DOSTI POSADKE IN GOSTOV »NAŠIH«... MAKEDONCEV, BOSANCEV, HRVATOV... BAJE KER SO POCENI DELOVNA SILA... PRAV ZANIMIVO KAJ IMAJO ZAPISANO V PRIROČNIKU O VARNOSTI... O VARNOSTNIH JOPIČIH IN OSTALI VARNOSTNI OPREMI KI JO POTREBUJEJO... KONČNO IMAMO VSEGA DOVOLJ... NOGE ŽE TEŽKO VLEČEMO ZA SABO... MALO SMO KAR ŽIVČNI... A BI ŠLI JEST, A BI NAŠLI KAK MARKET... PA SPET LUTAMO... NO NA KONCU LE NAJDEMO MED VSEMI TEMI HAJ TRGOVINAMI TUDI MARKET... KJER NE RAZUMEJO BESEDE ANGLEŠKO... ITAK... NABAVIMO KAR RABIMO... POL UGOTAVLJAMO, DA SO CENE V TRGOVINI ČISTO PRIMERLJIVE Z NAŠIMI... TUDI GORIVO JE TU NEKJE. V GOSTILNI PA JE NAJCENEJŠA MALA PIVA DVA EURA... V POVPREČJU PA BLIZU TRI... NA MENIJU PA NI VIDET OBROKA POD DESET EUROV, TAKO DA GA NI ZA PREVEČ SVIRAT PO OŠTARIJAH... NA BARKI ĐOLE ŽE PEČE KREMENATLE... MI PA POKUŠAMO ŠPANSKO ČRNO. PO VEČERJI SLEDI POL URCE ZA PREŽVEKOVANJE... CLUB ROYAL... JE RES PRVA KLASA... PARKIRANI SMO NA TRANZITNEM POMOLU, KI JE STO METROV OD ODPRTEGA BAZENA... POKTITI JE MALO NAPREJ... PA FITNES, SAVNE, TUŠI... KER SE MALO ŠVERCAMO... NIMAMO KARTICE ZA VSTOP... SAMO Z MALO BALKANSKEGA ŠARMA SMO JASNO VSI NOTRI... ZA TEM SMO PA ČISTO FRAJ. MA KLJUB TEMU SE ĐOLE IN VALENČIČ ODPRAVITA V MESTO... NA ENO ŠVOH KAFE PRED SPANJEM... PREHODIVA ŠE ENKRAT TOLIKO KOT POPOLDNE... OD ŽIVLJENJA PA BORE MALO, KER JE KAO SREDI TEDNA... IN SE ODPRAVIVA SPAT, SKORAJ PO VSEH ŠTIRIH... KER JE SPET PLAN DA GREMO OB PETIH... UF NAPORNO... PLAN... DA SMO NA IBIZI ŽE POPOLDNE SAJ JE SAMO 68 MILJ... UPAM, DA SE USTAVIMO ZA EN DAN...

26.10.05 ČETRTEK

URA JE 5... IN NAŠ STARI TONE SE DRŽI PLANA... ŽE ŠARI PO KUHINJI, SE OBLAČI I SLIČNO... ZA NJIM ŠE SAŠO. ZABRNI MOTOR IN ADIJO PALMA. VALENČIČ IMA FRAJ JUTRO... IN POSKUŠA ZASPAT NAZAJ MA NI ŠANSE. KO PRIDEMO IZ ZAVETJA VALOBRANOV JE ZUNAJ EN ČUDNO NEUGODEN VAL... NA POL MRTVO MORJE IN NAS PREMETAVA PODOBNO PRALNEMU STROJU... ZATO JE BOLJŠE BIT ZUNAJ, NO POPOLDNE SE MORJE STABILIZIRA... IN VAL JE STANDARD OKOLI 2 METRA

IN TAKO NAPREJ....

VALENCIC JE NAPISAL PRVI DEL... KER SEDAJ SPI PIŠE NAPREJ SAŠO... BL PO DOMAČE... (NO MA GA POL VALENČIČ MALO DOPOLNI IN LEKTORIRA PO PRIMORSKO... TALE NAŠ BISER OD DNEVNIKA....)

SEVEDA JE ZARADI VALA ĐOLE OPERATIVNO NA NULI IN GLEJ GA ZLOMKA... SPET JE ČAS ZA Đ U M B A S T I J O... VALENČIČ VRŽE V PONVO KILO PIŠČANCA IN KILO KROMPIJA... NAREŽE ŠE KILO ZELJA, KI GA IMAMO ZA SOLATO... POJEMO VSE... AL SMO LAČNI ALI PA JE RES DOBRO...

POČASI OKOLI 14 H PRIDEMO NA IBIZO... NA PRVI POGLED JE Z OBALE PRAVO RAZOČARANJE... MESTO MLADIH IN NORIH ŽUROV V KLUBIH JE NEKAM SIVO IN MRTVO... (TUDI BOŠTJAN, KI JE ODPLUL PAR UR PRED NAMI... JE OMENIL, DA JE BILA V MESTU TUGA...) NO NISEM OMENIL, DA MED POTJO UJAMEMO ZOPET PAR KOMADOV RIB... (SPET IMAMO ZA DVA DNI FRIŠNE TUNE, PA ŠE ENO X RIBO SMO UJELI...) PA PRVO ISKANJE PRIVEZA. NA KARTAH OD MAX SEE-JA JE OZNAČENO DA JE GLOBINE DOVOLJ AMPAK GLEJ GA ZLOMKA ZAMENJAMO OKOLI 5 MURINGOV DA SPLOH LAHKO PRISTANEMO IN ŠE TU NAM KAŽE GLOBINOMER 0.00 METRA POD KOBILICO, FORWARD LOOKING SONER PA GLOBINO 2.10 METRA, GLEDE NA TO DA JE NAŠ GREZ 2.10' METRA JE TO ZOPET 00 POD KOBILICO... AMPAK SE NE OBREMENJUJEMO PREVEČ. TAKO ALI TAKO SMO NA BARKI IN V PRIMERU, DA NASEDEMO JO BOMO ŽE PREMAKNILI...

PA MALO POČIJEMO... NO PA NAM ZAPAŠE OGLED MESTA, SEVEDA IBIZE... PROBLEM KAKO PRITI IZ BARKE NA POMOL SEVEDA ZARADI GLOBINE SMO PRISTALI IZ PREMCEM NAPREJ... NO SKOČIM NA POMOL.«UKRADEM«, ENO PASARELO, JO NAVEŽEMO NA BARKO TM K JE SIDRO IN ŽE VSI POSKAČEJO NA TRDNA TLA (NO PA SEJ VESTE KAKO JE Z BALKANCI)...

GREMO V MESTO...TM PA POLNO ZABAVE... (NO NI NEVEM KAJ... MA PO VSEH MESTIH PENZIONISTOV, KI SMO JIH VIDELI DO SEDAJ JE ČISTO SOLIDNO) MLADIH... PA LOKAČKOV... POJEMO VEČERJO... KI JO NAROČIMO NA BLEF SAJ NIMAMO POJMA KAJ PIŠE NA JEDILNEM LISTU... TONE IN VALENČIČ DOBITA POPROV BIFTEK V OMAKI - ZGLEDA DA JIMA JE RIB DOVOLJ, JOLE PA SEVEDA HAMBURGER, JEST SE NA KONCU PRIDRUŽIM TONETU IN VALENČIČU.... (KRADE NAMA IZ KROŽNIKA). KLJUB SUMLJIVEMU IZGLEDU KUHARICE JE VEČERJA ODLIČNA... PO VEČERJI ŠE LUTAMO PO LOKALIH...

SAŠO IN TONE STA V SKRBEH ZARADI GLOBINE PRIVEZA IN ČE JE Z BARKO VSE OK PA SE ODLOČITA, DA GRESTA PREVERIT... (SAŠO JE NEKJE ZALOŽIL KLJUČE... ZATO GRE NA BARKO) PREVERIVA IN UGOTOVITA, DA JE VSE OK! IN NAMESTO DA SE VRNETA V MESTO... GRESTA SPAT... ČUDAKA...

VALENČIČ IN ĐOLE TACAJT LUTATA PO GRADU IN UŽIVATA. AMPAK FANTJE V SLO NE SI PREVEČ DOMIŠLJAT TUKI JE VELIKO TRANZVESTITOV... TKO DA SE JE POTREBNO PAZITI... NO KONČNO TUDI ONEDVA PRIDETA NA BARKO VSA PRETRESENA »BERI PRESENEČENA« NAD NOČNIM ŽIVLJENJEM NA IBIZI... (NO PO 16-17 DNEH BARKE IN TUGE OD LAJFA V MESTIH KJER SMO SE USTAVILI JE BILO OK... Z ĐOLETOM SVA PREBLUZILA PAR KLUBOV... MA NIČ POSEBNEGA OBIČNI PUBI... Z DIĐEJI IN PAR LJUDMI, KI DELAJO FEŠTO... NO KONČALA SVA V PABU »SIN« KJER SMO IMELI VSI NALEPKE »HOLA, SOY... PA IME« PA SO IMELI KAO KUHARSKI VEČER... NO OB DVEH PONOČI SVA ŽE PRECEJ OKROGLA IZDELOVALA VERIŽICE IZ PAŠTE... PA RISALA PO TABLAH... JEDLA NEKO PECIVO... PA JASNO PILA... DENSALA... VSE FUL NA IZI... NO KLJUB VSEMU TI IZ ŽEPA EVRI KAR LETIJO...) KO PRIDEVA PA BARKO ZA VSAK SLUČAJ SPUSTIMO KAKE DVA METRA OD POMOLA IN GREVA SPAT...

28.10.05 PETEK

NASLEDNJE JUTRO TO JE PETEK 28.OKTOBER STA MAL ŽALOSTNA KER SMO SE ODLOČILI DA BO TREBA IT NAPREJ.... (SAŠO JE TA PETEK NAPISAL V ENI VRSTICI IN POL... ŽE VE ZAKAJ... IN GA BOM JAZ ŠE MAL SPESNIL...) ZBUDIMO SE OKOLI DEVETIH... ENI KAR MAL (HM) MAČKASTI... NO PA SE ZVLEČEMO Z BARKE... KAR Z ČOLNIČKOM... NA KAFE PA PO ŠPEŽO... KJER DELAMO PLAN ZA DANES... (Z ĐOLETOM IMAVA JASNO EN KUP INFORMACIJ O NOČNEM ŽIVLJENJU NA IBIZI... V BISTVU CELO MESTO UTRIPA Z KLUBOM »PACHA«, KI JE BAJE NAJBOLJŠI KLUB EVROPE IN OBSTOJA ŽE OD 1966... TUDI VEČINA PRISPEVKOV, KI SEM JIH VIDEL JE IZ TEGA KLUBA... IN BAJE JE RES NORO... VSI S KATERIMI SE POGOVARJAVA NE POZABIJO OMENIT KLUBA... V MESTU JE FUL REKLAM ZA PACHA...) NO IN SMO SKLEPČNI, DA OSTANEMO V MESTU... ZVEČER PA V PACHA KLUB... TO... TO... IN ŠE TONE SE JAVI, DA KO PRIDEMO NAZAJ ON ODPELJE... OKOLI 4-5 URE... DA SE MI NASPIMO IN NE ZGUBUMO CEL DAN... SVET JE LEP, DAN JE LEP... SONCE JE DANES LEPŠE... VSE JE RAVNO...

NO... POL PA PRIDEMO NA BARKO... IN GLEJ GA ZLOMKA PO ZAJTRKU... SE VSE POSTAVI NA GLAVO... ... MA NE MOREŠ VERJET... DA BO NE VEM KAJ Z VREMENOM... (IZ NAPOVEDI IN KART JE VSE POD KONTROLO IN NIČ PRETRESLJIVEGA...) PA DA SE BOMO KAR ODVEZALI IN GREMO... VSE FINTE... NE POMAGAJO... PA DA BOMO OPRALI PERILO (JAZ NIMAM VEČ KAJ OBLEČ), ŠLI PO SPOMINKE (ITAK NISMO ŠE NIČ KUPLI), SPEKLI V MIRU RIBE NA ROŠTILJU (5KG RIBE BO ŠLO...) V MARINI NE PLAČAMO NIČ (KAR NI ZANEMARLJIVO)... NČ. NČ, NČ NE POMAGA... IN OB DVEH GREMO... IZ MESTA ŽURK DEVET UR PREDEN ODPREJO NAJBOL NORE KLUBE NA SVETU... KATASTROFA... KATASTROFA... KATASTROFA... NE VEM ČE RAZUMEŠ? KER JE RAZMERJE SIL 2:2 UPOR NA LADJI QUEENY SPODLETI... TAKOJ KO PRIDEMO IZA VALOBRANA ĐOLE ŽE POJE... SE MI PRAV SMILI... JE V KOKPITU POKRIT Z DEKCO... ZATEČEN... PLOVČEK PA IMA ZA JEZIKOM... E ĐOLE... TI ŠE NE VEŠ, DA Z VALENČIČEM NI ZA HODIT V LAJF... ŠE MENE MAL ZVIJA... MA NI PANIKE. VALA JE STANDARD, VETRA PA MALO... VČASIH MALO VEČ... TAKO DA KOMBINIRAMO MOTORIRANJE IN JADRANJE ODVISNO OD RAZMER... SMER... KARTAGENA... NA CELINI... SPET ULOVIMO TUNO... POL PA VALENČIČ MALO (KAJ PA ČE) SPUSTI NOS IN NARVI RIBE IN U-KISAN KROMPIR... TAKTIČNO ZAVLAČEVANJE Z VEČERJO SE ZMERAJ IZPLAČA SAJ SE VSI ZAKADIMO V KROŽNIKE IN POJEMO... VEČER... VALENČIČ V POSTELJO... SMENA BO OKOLI TREH... OK... ĐOLE JE ITAK AUT... SAŠO IN TONE DEŽURATA... NO POL GRE ŠE TONE SPAT... NAD MANO SE STALNO VRTIJO VINČI... VKLAPLJA IN UGAŠA MOTOR... CELO MAL DEŽJA... VIDLJIVOST JE SLABA... IN SPREMENLJIVE RAZMERE... POL SE PA LE UMIRI... IN PIHNE LEP JUGO... IN SPET LETIMO TUDI PREKO 9,5 VOZLOV...

AJA POZABIL SEM OMENITI NEKAJ TEHNIČNIH PODROBNOSTI... NAPAK... VANG SE NAM JE SKORAJ ODŠRAUFAL... PA SVA GA Z TONETOM ZRIHTALA... PA KUPILA NOVO LUČ ZA SPREDAJ ZA VSAK SLIČAJ... SICER TA STARA ŠE DELA... KUPILA SVA TUDI PAPIRNATE KARTE ZA GIBRALTAR... TKO MAL ZA SPOMIN... PA KEMIKALIJE RAZKUŽILO VODNEGA TANKA... (IN ŠE KAK LITER OSTALIH RAZKUŽIL... ZA GRLO –VESTE TONE JE ŽE PRAVI FARMACEVT...NO PA TUDI ČITA RAD...NEVEM ČE RAZUMEŠ?)

ZA VSE OSTALE PA K VAS ZANIMA KAKO LAHKO SPREMLJATE TE NOVIČKE VSAK DAN NA SPLETNIH STRANEH, PA NAJ VAM POVEM DA TO UREJA MOJA DOBRA IN ZANESLIVA MARINCA IZ PISARNE CELZIJA... Z NJO SMO SKOZ NA VEZI PREKO HF POSTAJE IC 718 – PREKO SISTEMA SAIL MAIL – TU PREJEMAMO TUDI VREME IN PA GRIB-E Z VREMENSKO NAPOVEDJO IN VETROVI...

NO VALENČIČ SPET SPI KER BO ZJUTRAJ DEŽUREN... KUHAR TAKO ALI TAKO POČIVA... Z TONETOM PA MALO BLUZIVA NA STRAŽI...

SMO POZABLI NAPISAT... DA NE BO TO MONOLOG Z NAŠE STRANI... LAHKO VSI TRIJE ALI PAČ KOLIKOR VAS JE OBOŽEVALCEV POŠLJETE E-POŠTO Z VAŠIMI VPRAŠANJI NA INFO@SKUPINA-A.SI PA NASVIDENJE DO JUTRI... LP SAŠO IN SAŠO

29.10.05 SOBOTA

NOČ JE MIRNA, VETER POČASI UGAŠA... PROTI JUTRU SPET MOTORIRAMO... SMENE SO NEKJE ŽE STANDARD. TONE DO POLNOČI, SAŠO DO TREH ALI ŠTIRIH, VALENČIČ PA NAPREJ DOKLER SE SPET TONE NE ZBUDI OKOLI OSMIH... BLIŽAMO SE CARTAGENI... KI SE OB ZORI ŽE VIDI... ZANIMIVO JE DA IMA VSAKO MESTO SVOJ VONJ, KO PRIDEŠ IZ ODPRTEGA, VONJ JE PO NEKI ČUDNI NAFTI AL KATRANU, VERJETNO, KER JE PRED MESTOM RAFINERIJA Z VELIKO LUKO IN ŠE FUL DRUGE INDUSTRIJE... OBALA JE PRAVO RAZOČARANJE... SIVO RJAVA POKRAJINA SAMO SKALOVJE Z MALO RASTLINJA... PRIVEŽEMO SE NA TRANZITNI POMOL, KI JE TIK OB MESTNEM SPREHAJALIŠČU Z EN KUP BIFEJČKI. KOT KAŽE KAJ DOSTI OD MESTA NE BOMO VIDELI... GREMO SE PRIJAVIT V MARINO IN NAJBLIŽJI BIFE... ĐOLE JE PO DVEH DNEH BREZ HRANE MALO ŠVOH IN KAR TEČE V KINGBURGER... SAM SEBE PREPRIČUJE, DA VERJETNO JADRANJE NI ZANJ... MI PA NA EN HLADEN ĐINTONIK... TU JE VROČINA... FUL... NO PA SE HLADIMO. PO TEM GRE ĐOLE KUHAT, SAŠO POD TUŠ, VALENČIČ IN TONE PA SE ŠE MALO HLADITA... (ĐOLE IMA PREPOVED PITJA ALKOHOLA IN PROSTEGA IZHODA Z VALENČIČEM) TONE PO KAKŠNI PIJAČI POVE MARSIKAJ... DENIMO KDO GA JE UČIL JADRAT Z ENIMI ČUDNIMI BETONSKIMI JADRNICAMI, KI SO JIH NAREDILI SAMI... PA O VSEH SKRIVNOSTIH SAMOGRADNJE, DOBRE JADRALSKE EKIPE... ...DOBIMO SE NA BARKI. ĐOLE NAS PRESENETI Z PEČENO TUNO, KI JO JE POKUHAL SKUPAJ Z VSO ZELENJAVO NA KROVU... ZADEVA JE NEPOPISNO DOBRA... PO TEM JE JASNO MINUTA ODMORA... PA PRANJE OBLEK IN TUŠIRANJE... ENI PREJ ENI POL... NA IN JE ŽE VEČER... KER JE SOBOTA IMAJO EN KUP POROK... IN SVATJE ŠETAJO IN TROBIJO OB OBALI... JIH JE PRAV ZANIMIVO VIDET... (NE VEM ZAKAJ SAŠO TOLKO GLEDA IN OPAZUJE SVATE?) GREMO SE ŠE MALO SHLADIT... PA NA KAFE... PA KAJ ZDAJ? JA VALJDA... GREMO... MALO IZMUČENI... MA TAKO SMO SE ODLOČILI, KURZ ZA ALMERIJO. SPET STANDARD POSTAVITEV... S TEM DA ĐOLE ITAK SPI V KOKPITU. NITI V ENEM MESTU SE ŠE NISMO USTAVILI ZA KAKIH 20 UR... OBLJUBLJAJO DA SE BOMO V GIBRALTARJU... KO PRIDEMO, PA DA JE FUL OD MESTA, PA DA BOMO MELI ČAS ZA NAKUPE... PA SE MENIMO, DA BI ŠLI ČEZ DO AFRIKE... ČE BO VREME PA ŠE PAR MILJ NAPREJ DO CADIZA... TAKO, NAJ BI IMEL SAŠO LAŽJE DELO, KO GA ZAPUSTITA VALENČIČ IN TONE...

30.10.05 NEDELJA

SPET MIRNA NOČ, VETRA JE BILO SAMO PAR URC. V SMENO PRIDEM OKOLI ČETRTE URE. PELJEMO SE MIMO DVEH OGROMNIH SVETILNIKOV... PO ZADNJEM NACILJAM ALMERIJO... VSI SPIJO... PA TUDI MENE MALO ZMANKUJE... MA SE BORIM Z PRESEDANJI, GLEDANJEM NA KARTO, RADAR, HRANA, ŽEJA... MA NE POMAGA DOSTI... PROTI ZORI... SEM V ENEM ČUDNEM ALFA STANJU, KO NE SPIŠ A SANJAŠ IN SI BUDEN MA NISI PA SE ZDRAMIŠ OB VSAKEM VALČKU... MALO JE ČUDNO OPISAT... JASNO PA DA NE ZASPIŠ... NO IN V TEM MI PRLETIJO TRIJE VSAJ 200 KILSKI DELFINI ZA KRMO V LUFT... KAKA DVA METRA OD MENE... BI KMALU SPUSTIL IZ SEBE DUŠO... MA NI PANIKE... ZA NJIMI PRLETI ŠE CELA JATA... IN GREM NA PREMEC, KJER SE IGRAJO Z VALOM... ŽVIŽGAJO Z NJIHOVIMI SPECIFIČNIMI ZVOKI... TLESKAJO... NEKI POSKUŠAM KOMUNICIRAT, KOT DA ME RAZUMEJO??!! MA JE ZANIMIVO, KO TE PRIDE »RIBA« POGLEDAT... TIK POD PREMEC... IN SE OBRNE TAKO DA PLAVA Z HRBTNO PLAVUTJO VODORAVNO... TAKO DA VIDIŠ NJEGOVO TEMNO OKO, KI TE GLEDA KAK METER POD TABO... TAKO UŽIVAM V NJIHOVI DRUŽBI SKORAJ POL URE... KO MI KANE ŠIBAM PO FOTOAPARAT, JASNO... PREPOZNO IN JIH NI VEČ... KMALU PO OSMI SMO VSI BUDNI... IN ĐOLE NAREDI TOUSTE... BREZ TOUSTERJA... KOMAJ POJEMO JE FUL DOBRO... IN ŽE SMO NA VHODU V MESTO... TUDI ALMERIJA IMA DOKAJ VELIKO KOMERCIALNO PRISTANIŠČE. MARINA PA JE MAJHNA. GREMO TANKAT... IN SE SPET PARKIRAMO NA TRANZITNI POMOL. KOT KAŽE V ŠPANIJI NI PANIKE GLEDE PLAČILA MARIN ZA TRANZITNE GOSTE TAKO SE NAM VSAJ ZDI... NAD MESTOM VIDIMO NEKO GRAŠČINO IN ŠE NAPREJ NEKI OSTANEK KITAJSKEGA ZIDU... PA SE HECAMO, DA GREMO POGLEDAT... NO NAJPREJ NA KAVO... PA U ŠETNJU SKOZI PALME, VODOMETE... ŠE KAR ZANIMIVO MESTO. NA SEMAFORJIH PO MESTU KAŽE NA SONCU 32-33 V SENCI 25-26 OB ENAJSTI URI... IN POL SE ODPRAVIMO V HRIB... Z MALO ZAJEBANCIJE, CIKCAKANJA PO MESTU PRIDEMO DO TRDNJAVE NA VHODU JE TREBA PLAČAT... MA VPRAŠAMO ČE JE TO RES ALI JE SKRITA KAMERA... PA NAS VPRAŠA OD KJE SMO?? SLOVENIJA... SLOVENIJA??? SPLOH NAS NE NAJDE V CENIKU... IN GREMO ZASTONJ... NO JE RES ZANIMIVO... KER JE EN KUP VODNJAKOV, VODOMETOV, RIBNIKOV, PO SREDINI ALI OB STRANI VSAKEGA STOPNIŠČA TEČE VODA... PA SKOZI PARK... NO KOT EN MAJHEN AQUALEND IZ NE VEM KATEREGA STOLETJA... PA IMAMO ZADOSTI ŠETNJE IN VROČINE... PA IŠČEMO KAKŠNO KNJIŽNICO... V LOKALNE BEZNICE SI NITI NE UPAMO... IN PEŠAČIMO SKORAJ NAZAJ DO CENTRA KJER DEHIDRIRANI POLNIMO BATERIJE... IN TARNAMO NAD KVALITETO, BRZINO IN CENO... (ĐINTONIK JE 5 EUR, 2 DECI KOLE 2 EUR...) POL PA... KAJ ČMO... GREMO NE... JA VALJDA... PA KAM... NAPREJ... PA DA SE BOMO KOPALI AL PA VRGLI SIDRO... NO NIČ OD TEGA... MALO NAS ŽE ŽIVČKI DAJEJO... NO SAJ ZDI SE MI... DRUGAČE JE MORALA IN KONDICIJA POSADKE DOBRA... ĐOLE SE LOTI PRIPRAVLJAT... MA NE UGANETE... TUNO... ITAK... IN NAREDI ENO ČUDNO ĐOMBASTIJO... KOT ENO MINEŠTRCO... A SE SPOMNETE DELAMARISOVE KONZERVE... RIBA S POVRČEM... NO TO JE BLIZU...TUNA V KOSIH Z FUL ZELENJAVE VSAK POJE PO DVA KROŽNIKA, TAKO, DA NE MOREMO NITI DIHAT... KMALU BO VEČER... SAŠO POPRAVLJA NASTAVEK ZA KRTAČO, KI JO JE VALENČIČ ZLOMIL PRED PAR DNEVI... MA CELA BURKA IZ TEGA... NO NA KONCU MU USPE IN UPAM, DA BO DRŽALO... PRIPRAVLJAMO SE ZA NOČ. DANES NAJ BI ŠE ĐOLE KAO BIL NA STRAŽI... BOMO VIDELI... DO ENIH PONOČI... POL VALENČIČ POL PA TONE... HM... NO BOMO VIDELI. VREME SE POČASI KISA, TAKO PRED NAMI KOT ZA NAMI SO NEKJE VISOKO LENTIKULARISI... AL NEKI SLIČNEGA... KOT KAŽE ZGORAJ ŽE PIHA... ŠE 115 MILJ DO GIBRALTARJA... JUTRI POZNO POPOLDNE BI MORALI BIT ŽE TAM... SAM VETER JE DIREKTNO V ČELO... IN ŠIBAMO MALO ČEZ 6 VOZLOV...

31.10.05 PONEDELJEK

NO KDOR ČAKA DOČAKA... SLABO VREME... KOT KAŽE IMAMO PRED SABO IN PA NA NAŠI JUŽNI STRANI ENO KAR MOČNO NEVIHTO. CAR SEKA... CARICA PA GRMI... NE VEM ČE RAZUMEŠ... VETER KONSTANTNO PREKO 35 VOZLOV DIREKTNO V GLAVO IN VAL TUDI, KI SE ŠE KREPI. TAKO BARKO PREMETAVA KOT LUPINCO OD OREHA... PA ŠE TOČNO NA TANKERSKI RUTI SMO. TAKO, DA SE MOREMO ŠE IZOGIBAT TEM ZVERINAM... KAR ZANIMIVO... SPET MALO ADRENALINA ZA SPREMEMBO... SPANJE... V BISTVU NI MOŽNO... MA KLJUB TEMU TONE IN VALENČIČ POSKUŠATA ZASPAT... DA OPIŠEM ŠE STANJE BETA (SLEDI TUDI GAMA) RAVNO NASPROTNO OD STANJA ALFA... SEDAJ SE TRUDIŠ DA BI ZASPAL... MA TI OB DRDRANJU MOTORJA 30 CM OD GLAVE ITAK NE RATA... PA ŠE PARKRAT NA MINUTO VRŽE BARKO IZ VODE IN PREMEC PRILETI V NASLEDNJI VAL... KAR SE TUDI ZANIMIVO SLIŠI IN OBČUTI... SANJAŠ IN SI BUDEN MA NISI PA SE ZDRAMIŠ OB VSAKI SPREMEMBI SMERI KO TE ZABRIŠE IZ ENEGA KONCA POSTELJE NA DRUGEGA... ...MALO JE ČUDNO OPISAT... JASNO PA DA NE ZASPIŠ... MOGOČE TE PREMAGA UTRUJENOST... ZA KAKŠNO MINUTO KO SE SITUACIJA UMIRI... NO MA DANES SE KOT KAŽE NE BO... ZATO NI DRUGEGA KOT DA SPREMENIMO SMER, DIREKTNO V GIBRALTAR NE BO ŠLO... BRZINA JE KLJUB POLNEMU GLAVNEMU JADRU IN 2500 OBRATOV OD VOLVOTA ZELO BLIZU NIČLE... PA OBRNEMO ZA KAKIH 30-40 STOPINJ V MARBELLO, KI SMO JO ITAK PLANIRALI ZA PRIMER PIZDARIJE... SEDAJ, KO GREMO BLIŽJE OBALI SE SITUACIJA UMIRJA IN JE ŽE ZNOSNO... TUDI HITROSTI SE VRAČAJO NA 4-5 VOZLOV. NA SMENO PRLETI VALENČIČ... OB 2H... MA SEŠO NE MORE SPAT... NO ITAK NOBEN NE MORE... SICER SE ZAVIJA V ENO VELIKO ALU FOLIJO... (MENI ZGLEDA KOT VELIKA ČOKOLADA... ZA ŽENSKE) ZA POVRH VSEGA NAM (SPET) CRKNE PREDNJA LUČ... IN ZADNJA... NO MA NI PANIKE. TANKERJI SO ŽE DALEČ... ZUNAJ PA ITAK NI ŽIVE DUŠE. POČASI SE UMIRIMO A KAR NA ENKRAT V BARKI ZATULI INŠTRUMENT... MAL PANIKE... GLEDAŠ NAPREJ, GLOBINO... VSE OK... PA JE BIL DISTRESS PAN PAN... NEKJE OKOLI KANAROV JE POSADKA ENE BARKE V REGATI... V ŠKRIPCIH... NO MI JI NE MOREMO POMAGAT... SPET MIR... IN ŠE EN PAN PAN... TOKRAT KOT KAŽE ŽE BLIŽJE... SICER TEH ŠPANCEV NE RAZUMEMO NAJBOLJE... NI NAM ČISTO VSEENO... PLOVEMO KAKIH 6 MILJ OD OBALE... LEPO SE VIDIJO ODSEVI LUČI VEČJIH MEST... KI SE GROZEČE ODSEVAJO OD BAZE OBLAKOV PAR STO METROV NAD NJIMI... NO TUDI POGLED NA LEVO NI NAVDUŠUJOČ... CRNO MORE, CRNO NEBO... TAKO, DA TEŠKO NAJDEŠ OBZORJE... SAŠOTA ZAMENJA SAŠO V LEŽIŠČU V KOKPITU... ČEZ PAR UR PRIDE ŠE TONE... IN ŠE EN PAN PAN... TOKRAT SE NAM ZDI, DA OMENJAJO MARBELLO... HM... TAKO KURZ POČASI POPRAVLJAMO PROTI CELINI... DA BI BILI OB JUTRU V KAKI MARINI... SEJ NE DA... SE BOJIMO... MA ZA VSAK SLUČAJ... JUTRO... V BENALMADENI... SICER SO SE RAZMERE UMIRILE DO ČISTE NULE... DA NE BOSTE V SKRBEH... JUTRO JE LEPO SONČNO, BREZ OBLAČKA... PRIVEŽEMO SE OB PUMPO... IN GREMO V MESTO... KI JE ŽIVA FANTAZIJA... KAR LAHKO VIDIM... NE PREMORE CELA JADRANSKA OBALA SKUPAJ... MARINA JE FANTASTIČNA... NA POMOLIH KJER SO PRIVEZI SO PRIVAT VILE IN APARTMAJI V ARABSKEM SLOGU... HOTEL OB HOTELU LOKAL OB LOKALU, TRGOVINA OB TRGOVINI, BARKA OB BARKI, PLAŽA OB PLAŽI DO KODER TI SEŽE OKO... MA NE DA SE NAPISAT...(MI PA SE KREGAMO LETA IN LETA O ENEM UBOGEM PORTOROŽKEM HOTELU... TU JIH JE KOLIKOR HOČEŠ... V VSAKEM MESTU JE VIDET VSAJ PO 30 GRADBENIH ŽERJAVOV, OBNAVLJAJO, GRADIJO...) PO KAVI IN NAKUPIH... GREMO DALJE, KER SMO MALO V SKRBEH... GLEDE VREMENA... CILJ JE MARBELLA... KI NAJ BI BILA CENTER IGRALNIŠTVA IN VSEGA SKUPAJ... ŽE OD JUTRA OPAZUJEMO RAZVOJ ENE OPASNE NEVIHTE TAM NEKJE PRED AFRIŠKO OBALO... RAZPADE ŠELE POPOLDNE... V DALJAVI ŽE VIDIMO OBRISE GIBRALTARJA... OBRISE AFRIKE... A SMO ŽE BLIZU CILJA??? SMO! KOSILO, PAŠTA... PO DOLGEM ČASU... NO MALO SMO RAZOČARANI KER IMAJO V MARBELLI DVE MARINI ZASEDENI... PA GREMO V TRETJO V ČISTI CENTER MESTA... SONCE ŽE POČASI ZAHAJA... SAŠO GRE S PAPIRJI SZ ŠPANCEM... IN PRIDE NAZAJ KAR MALO PRESENEČEN... MARINA NAS BO STALA SKORAJ 90 EUROV... NO NEKAKO SPET Z BALKANSKIM ŠARMOM PRIDEMO NA 55 EUR... PARKIRAMO IN ODLUTAMO PO MESTNI PROMENADI DO SKRAJNEGA KONCA MARINE POD TUŠ... IN ZA NAZAJ...TAKTIČNO OPAZUJEMO POLOŽAJE (STOLE), KI JIH LAHKO ZASEDEMO ZVEČER... ZA VEČERJO NA HITRO NAREDIMO ŠMORN... IN VEN... SPET SAMA SIROMAŠIJA... BARKE IN ZNAMKE AVTOMOBILOV SO HAJ... LOKALI V PRVI ULICI HAJ... TRGOVINE V PRVI ULICI SO HAJ... SAMO KORAK NAPREJ PA JE ŽE ČISTO DRUGAČE... ULICO NAPREJ ŽE MALO BOLJ BALKANSKA VARIANTA... ŠE ENO NAPREJ... ŠE SLABŠE... PO ŠETNJI... PAR RUNDAH, IN TREH PARTIJAH NOGOMETA (BREZ STRAHA... NAMIZNI) GREMO ENI SPAT... ENI PA NE... KER JE HELLOWEEN AL KAKO SE ŽE NAPIŠE... CELA ULICA... UNA TADRUGA JE ENA VELIKA FEŠTA... FUL FOLKA... FUL MUZIKA... FUL ENIH MASK... PAJČEVINE, OKOSTNJAKOV... DO TREH JE VSE NABITO... SPET SREČAMO EN KUP BALKANA... (NE MOREŠ VERJET... Z ĐOLETOM ŠETAVA PO ULICI... I PRIČAMO... DA SMO NAS DVOJE TU KAO NEKA EGZOTIKA... PA SE ZASLIŠI ZA NAMI ENA PUPA... MA ZA MENE NISTE BAŠ NEKA EGZOTIKA... TALA REKLAME ZA EN LOKAL... JE IZ BEOGRADA... SPET... ŽE DVE LETI TU... ĐOLE KAR ŽARI OD SREČE...) NO POČASI SE UMIRIMO PO RAZGOVORU Z VARNOSTNIKOM IZ MARINE... KI MI ODPRE VRATA... IN POPADAMO DOL... NOČ JE PA PRAV ČUDNO MRZLA...

KO TO PIŠEM MI DA SAŠO KOZAREC PRAVEGA ŠPANSKEGA VINA ZA NAVDIH... HVALA...

AJA MARINCA ZDEJ SE JEST OGLAŠAM – SAŠO – DEJ ZAMENJEJ ČETRTEK Z PETKOM TKO DA BO PETEK ZGORAJ:::LP

SAŠO

01.11.05 TOREK

SPIMO KOT UBITI... PO DOLGEM ČASU SE JE TREBA POGRNIT Z DEKO... ZBUDIMO SE OKOLI DEVETE... MALO MAČKASTI... ENI BOLJ, DRUGI MANJ ENI NIČ... DVE TRUPLI POČASI PRIHAJATA K SEBI... TONE IN SAŠO TRIKRAT PREPEŠAČITA MARINO KER NAM NISO DALI TAPRAVE KARTICE... ZA NA WC... V MESTU SPIJETA DVA KAPUČINA ZA SEDEM (7)EUR... STARTAMO... IN SE PRIVEŽEMO ZA MINUTO, DA GRE SAŠO PO DOKUMENTE... JE MALO RAZPIZDNJEN, KER JE OMENIL KARTICO PA MU JE REKEL ŠPANC, DA NAM DA ŠE 20 MINUT ČASA ZASTONJ, DA SE GREMO UMIT... NO KOMENT... GREMO... NACILJAMO ALTURA DE EUROPA... PUNTA EUROPA... ZADNJI RT NA NAŠI OBALI... SKALA JE VELIKA IN PRAV PAŠE NA KONEC EVROPE... ZAJTRK, JAJCA NA OKO... 30 MILJ IMAMO DO SVETILNIKA... VSAK PO SVOJE MEDITIRA... SAŠO JASNO MONTIRA NOVO LUČ NA PREMEC... VSI TARNAMO NAD IZVEDBO, VERJETNO NE BO ZDRŽALA DOLGO... PO TEM POPRAVLJA ŽE TA NE VEM KOLIKOKRAT TASTARO SILIKONSKO KEPO (LUČ) IN JO POPRAVI... ZA REZERVO... ĐOLE UŽIVA V VOŽNJI... U JEBOTE KAKVO JE TO DOBRO MORE, KAKO VI KAŽETE... BONACA? MI SE BOLJ KISLO NASMIHAMO... IN OPAZUJEMO (SPET) DVE JATI DELFINOV... RIBIČE... SKALA JE VSE BLIŽJE...VZDUŠJE POČASI RASTE... SLIKAMO, SNEMAMO... NAZDRAVLJAMO... Z ŠPANSKIM ČRNIM, PA BELIM, PA ŠE KAJ ZRAVEN... MAHAMO (EUFORIČNO) ZASIDRANEMU VLAČILCU... PRED ZALIVOM JE NA SIDRU OKOLI 15 LADIJ... ZAVIJEMO ČISTO POD SKALO, KI IMA NEKAJ ČEZ 420 NMV... IN JE DOLGA KAKI DVE MILJI... SE PRIVEŽEMO NA ENO BOJO OB PLAŽI S SEDMIMI TURISTI... SAŠO IN TONE V VODO... MA STA HITRO NAZAJ... NI PREVEČ TOPLA, VERJETNO ZARADI MOČNEGA TOKA... POJEMO PAR TOUSTOV... SE ODVEŽEMO PA MIMO SVETILNIKA... POČI ŠAMPANJEC... V DALJAVI SE VIDI ATLANTIK... NAVDUŠENI SMO... EN DEL ODPRAVE SE JE ZAKLJUČIL... V ZALIVU PA JE VSAJ ŠE 20 LADIJ... VIJUGAMO MED NJIMI IN IŠČEMO MARINO V KATERI NAS ČAKA BOŠTJAN... KO PRIDEMO DO VHODA PO POSTAJI VPRAŠAMO KAKO JE Z PRIVEZI... IN NAS GLADKO ZAVRNEJO, DA TRENUTNO NI PLACA IN NAJ SE JAVIMO OB 19.00 URI... OK... PA ZDAJ? NAZAJ VEN... PRED MARINO JE SIDRIŠČE NA KAKE 5 METROV GLOBINE IN 70 METROV OD OBALE VRŽEMO SIDRO, KI PRIME STOPOSTO... POZABIL SEM POVEDAT DA JE OBALA... PRISTAJALNA PISTA LETALIŠČA V GIBRALTARJU... MALO SE JEZIMO NAD USODO... KER NISMO V MARINI... ĐOLE KUHA PIRE IN GOLAŽ... VSE INSTANT TAKO DA JEMO TAKOJ, SPIJEMO ŠE KOZAREC IN SE MALO IZKLOPIMO... NASTAVIM URO NA 19.00 VMES ITAK BRNIJO TELEFONI... SAŠOTU JE KOT KAŽE PADEL PRVI KAMEN OD SRCA IN SPI KO UBIT... MI PA NEKI BEREMO, MEDITIRAMO, NIČ EXSTRA... PA DA BOMO ŠLI V MARINO... PA DA BOMO ŠLI V MARINO Z ČOLNIČKOM... MENDE NE BO NIČ... SMRČI... TUDI OK... OPAZUJEMO PRISTAJANJE IN VZLETANJE REAKRIVNIH POTNIŠKIH LETAL... KAR JE FANTASTIČEN PRIZOR, SAJ SE VSE DOGAJA 100 METROV OD NAS... KO VZLETAJO... ZATRESE CELO BARKO, KO PRIBIJE GAS... ROHNI 120 DECIBELOV... SAŠO SPI KO BEBA... NE BOŠTJAN, NE MARINA, NE GIBRALTAR NAS NE SPRAVIJO Z BARKE... PA JUTRI... UUU... SEM POZABIL NAPISAT, DA SMO ŠELE VČERAJ PRESTAVILI URO... ZANIMIVO DA NAS SPLOH NE MOTI... MA PRAV NIČ NAS NE MOTI... (KAKO SE BO TEŽKO DOMA NAVADIT NA STANDARDNE ŠTORIJE...)

02.11.05 SREDA

NASPANI... JA VALJDA... NOČ KO BOK... SAMO ĐOLE NEKI TARNA, DA JE FUL ZIBALO... MA NEMOJ??!! KAJ PA ZDAJ? JA U MESTO... HITRO PUMPAMO ČOLNIČEK PA ŠE YAMAHCO ZADI... PA SKOČI PRVI, DRUGI, TRETJI IN ČETRTI... DESET CENTIMETROV NAS LOČI OD MORSKE GLADINE... TAKO, DA SMO KAR MALO ŽIVČNI... TAKO SKUPAJ PA SE ŠE NISMO STISNILI... PO TREH TEDNIH... MISLM... JAMAHCA KAR NEKI STOKA IN ŠAJTA LEVO DESNO... HVALA BOGU DA JE MORJE ŠAJBA IN DA JE DO MARINE MANJ KOT KILOMETER... IŠČEMO BOŠTJANA (NA BARKI JE ŠE EN NJEGOV FREND, TO SE PRAVI DVA... IN TAKO GRESTA ČEZ, NA ARC...) PA ITAK ŠE PO TELEFONU... NO PA SE DOBIMO... KONČNO, SAJ SE LOVIMO ŽE NEKJE OD SARDINIJE NAPREJ. PRVO PADEJO KOMENTARJI NA MARINO... V BISTVU NOBEN NE RAZUME ZAKAJ SE GRE, SAJ JE OKOLI 15 POSTO MARINE FRAJ... PRVO NAS PRESENETITA Z NEGATIVNIMI IZKUŠNJAMI IZ GIBRALTARJA... IN NE MORETA TAKO NA HITRO POVEDAT VSEGA KAR SE JIMA JE ZGODILO SLABEGA IN DRAGEGA... GREMO NA KAFE V TAPRVI BIFE... NOBEN NE STREŽE, KER ŠE NI URA... MA KAKŠNA URA?? PA NE BOM VAM NITI GOVORIL O TEH JADRALSKO MORNARSKIH DEBATAH... KAKO STE ŠLI PA SKOZI OTRAN, PA TAM? PA TAM? PA MI TUDI... PA KAKO DRŽI SIDRO... PA KAKŠNO BO VREME... PA KOLIKO PORABIMO NAFTE... PA KAJ KUHAMO... ZA ĐUMBASTIJO ŠE NISO SLIŠALI... FOUŠ SMO JIMA ZA FILANE PAPRIKE... ITD... ITD... LEPO JE SLIŠAT PO TREH TEDNIH ŠE KEKŠNEGA SLOVENCA V ŽIVO... NO PA NAPREJ V MESTO... GRESTA Z NAMI PO ŠPEŽO... IN KOT VODIČA... PA ITAK SMO POZABLI FOTOAPARAT... IN ITAK JE SAM ENA ULICA PA ENA DVA TRGA PA PAR KAMNOV NA KUPCU KAO ENO OBZIDJE IN EN GRADIČ... V TEM GIBRALTARJU... MISLM... V BISTVU JE SAMO »THE ROCK« BRITANSKI... V BISTVU SMO SE SIDRALI NA ŠPANSKI STRANI IN JE MEJA PRAV LETALIŠČE... BRITANCEV KOT TOČE... (SAMI ČUDAKI) DEBATIRAMO, KAJ SE SPLAČA KUPIT... V BISTVU NIČ, RAZEN VISKIJA IN CIGARET... VISKI JE NA POL CENE KOT PRI NAS... IN ŽE IMAMO PLAN KAKO BI GA PREŠVERCALI ENIH 30 LITROV... OSTALE STVARI, ŠE POSEBNO GOSTINSKE SO DVAKRAT DRAŽJE KOT V ŠPANIJI... TRGOVINE TUDI... RECIMO BEZVEZNE MAJICE NE DOBIŠ POD 20 EUR... HAMBURGER, KOLA IN POMFRI 10 EUR... NO PO ENI PIJAČI GRE BOŠTJAN NAZAJ NA BARKO... SE ODPRAVLJA NA HITRO... MI PA ŠIBAMO ŠE PO ŠPEŽO, KRUH IN ŠE KAKO NEUMNOST... JASNO, DA ŠETAMO GORE DOLE PREDEN DOBIMO KAR RABIMO... PA SPOMINKOV... EN KUPC... IN TAKO SE BOŠTJAN NAVELIČA ČAKANJA... IN ŠIBA NAPREJ PROTI KANAROM... NO POL SE NAM PA NE MUDI PA GREMO NA ENO PINTO BIRE... NAJBOLJ NAS RAZJEZIJO MENJALNA RAZMERJA MED FUNTOM IN EVROM... KI SE RAZLIKUJEJO MED URADNIM V BANKI IN PO LOKALIH URADNO ZA KAKIH 30 PROCENTOV... SEVEDA V NAŠO ŠKODO... ZATO PLAČUJEMO S KARTICAMI... PA POČASI NA ADRENALINSKO VOŽNJO DO QUEENY Z NAŠIM TENDERJEM... ZA NAZAJ SMO SEVEDA TEŽJI... IN MORJE NI VEČ ŠAJBA... IN PROMETA JE VEČ... TAKO DA SMO JASNO MOKRI... NO PA ZDAJ? GREMO NAPREJ... JA VALJDA... KAM PA??? V AFRIKO... NEKI PLANIRAMO... IN PELJAMO... AFRIKA, MAROKO... MALO SPUCAMO ŠTALO PO BARKI... ĐOLE NARDI SPET EN ŠMORN... SPET MAMO DELFINE... ŠIBAMO ČEZ PRELIV... VALENČIČ PIŠE RAZGLEDNICE... SE NE SPOMNI KDAJ JE NAPISAL TAZADNJE... NEKAJ SE PRITOŽUJE NAD NALEPKAMI... JIH LIŽE... MA GOR NI LEPILA...KMETJE ANGLEŠKI, KJE NAJ ZDEJ DOBIM LEPILO... IN OB TEM SAŠO PREVERJA KURZ... ZANAŠA NAS NEVERJETNO... VSAKE TOLIKO POPRAVIMO KURZ ZA ENIH 5 STOPINJ... NA GPSJU SE VIDI KAKO SE BLIŽAMO NASPROTNI OBALI V LEPEM LOKU... NO PA SMO ČEZ... NIČ NAM NI ČISTO JASNO... KJE JE MAROKO??? TUDI TU JE ŠPANIJA??? CEUTA... JE MESTO PRED NAMI... A JE ŠPANSKO?? JA PA KAJ... AFRIKA JE AFRIKA... IN GREMO V LUKO, KER SE PRIPRAVLJA POČASI VEČER... NA OBALI PA CEL KAŽIN TRIJE AL ŠTIRJE NAS PREVERJAJO... KOT KAŽE JE TU MALO OBSEDNO STANJE... POLICISTI NOSIJO NEPROBOJNE JOPIČE, NA ŠPORTNIH GUMENJAKIH Z PO PAR STO KONJI... SO MONRIRANE STROJNICE... POLICIJSKI AVTOMOBILI IMAJO VSI ZAŠČITNE MREŽE PREKO OKEN... V PISARNI JE STRELNEGA OROŽJA ZA CEL GARNIZON... NO MA SE NEKAKO IZMAŽEMO... IN ŽE ŠIBAMO V MESTO... MA NIČ POSEBNEGA LE OBRAZI SO MALO DRUGAČNI OD ŠPANSKIH IN ANGLEŠKIH... PRECEJ ŽENSK JE OBLEČENO V SVILENE PIŽAME IN IMAJO RUTO ČEZ GLAVO... NE VEM ČE RAZUMEŠ... DRUGAČ PA ČISTO SOLIDNO MESTO... PO ŠETNJI IN OBISKU LOKAL... ...NIH ZNAMENITOSTI... GREMO NAZAJ... KLIČE NAS BOŠTJAN... KI JE IMEL DO VEČERA OKOLI ŠEST (6) MILJ TOKA V GLAVO IN SE JE ŠELE SEDAJ ZVEČER PREBIL IZ PRELIVA... Z FUL GASA IN POLNIMI JADRI... PO POTI KUPIMO PEČEN KOSTANJ IN SE USTAVIMO V ENI RIBIŠKI TRGOVINI... NABAVLJAMO OROŽJE ZA BOJ Z TUNAMI... IZNAD METRA DOLŽINE... GREMO NA BARKO NEKI SKUHAT... ĐOLE JE KUPIL NEKO SVINJSKO MESO, KI GA POPEČE S ČEBULO. VALENČIČ PA NAREDI STANDARD SOLATO IZ ZELJA IN KROMPIRJA... PA POJEMO KOT, DA JE TO TAZADNJE... NE MOREMO NITI DIHAT... PA DA GREMO NAZAJ V MESTO... ŽURKA PA TO... SE NE IZIDE... TONETU GORI REZERVA... ĐOLE ITAK SPI ŽE PO STOJEČ... VALENČIČ PIJE SANGRIJO IN UGOTAVLJA, DA SO TISTE ZNAMKE SAMOLEPILNE... (NO KOMENT), SAŠO PA PIJE RDEČE ŠPANSKO... IN PRIPRAVLJATA VABE ZA UGORJA IN TUNO... JUTRI BO DAN ZA BIG GAME FISHING... AL KAJ... URA SE BLIŽA 24.00 NO TO PA JE ŽE DRUG DAN... IN KAKŠNI SO PLANI? JUTRI GREMO NAZAJ ČEZ V GIBRALTAR TANKAT, KER JE DIZEL POCENI... POL PA MALO PROTI ODPRTEMU ATLANTIKU... SAM MAL ZA FILING... DA BOSTA VALENČIČ IN TONE LAŽJE SPALA... DO PRISTANIŠČA TARIFA... KI JE ŠE ZADNJE PRED TEM KO SE ZAČNE ŠPANSKA OBALA DVIGAT PROTI SEVERU... KAR PA SAŠOTU PODALJŠA POT... NEKI SEŠTEVAMO MILJE... V RAVNI ČRTI SO VSE RUTE SKUPAJ ČEZ 1800 NM... TO PA JE ŽE RELACIJA...

03.11.05 ČETRTEK

NO PA JE DANES... DRUG DAN... TAZADJI ZA TONETA IN VALENČIČA... SE MAL ČUTI... DRUGAČ DELAMO PO PLANU... DOBRO... ZBUDIMO SE JASNO MALO BOLJ KSNU (POZNO)... PA NA KAFE IN ZAJTRK, KI SI GA PRIVOŠČIMO V CEUTI... KER NIMAMO POJMA KAJ JE NA JEDILNIKU... UGIBAMO... TONE DOBI TOUST... ĐOLE IN VALENČIČ NEKE TAKOSE Z KROMPIRJEM... SAŠO PA POPEČEN KRUH Z OLIVNIM OLJEM... GREMO V GIBRALTAR... ŠTARTAMO V GOSTI MEGLI... VIDI SE DOBRIH 100 METROV, POČASI 200 – 300 METROV... VSI TROBIJO RADAR PA JE POLN BARK... ŠE MALO BOLJ ZANIMIVO KOT VOŽNJA PONOČI... SEVEDA TROBIMO TUDI MI...POČASI SMO PREKO POLOVICE... SPET OPAZUJEMO TOK, KI JE KOT REKA... IN LOVIMO Z NOVIMI VABAMI... VALENČIČ ULOVI SVOJO PRVO DVOKILSKO TUNO... KI SMO JO VERJETNO VLEKLI ŽE SKORAJ IZ CEUTE... UBOGA TUNA JE ČISTO PARALIZIRANA... MOGOČE ZARADI RIBIČA?? PRIDEMO DO PUMPE... GUŽVA... PA NAS KLIČEJO NA CARINO... ČISTO ZRAVEN. VSE SE NEKAKO IZIDE, LE ĐOLE NE SME NA OBALO... NE VEM ZARADI KATEREGA SPORAZUMA ŽE... NATANKAMO FUL, PA ŠE REZERVNE KANTE, PA ŠE ZA YAMAHCO EN MALO... PA ZDAJ? TANOV ČLAN POSADKE... NAM JE JAVIL, DA JE IZHODIŠČNA AVTOBUSNA POSTAJA V ALGECIRAS-U, KI JE NASPROTI GIBRALTARJA... PA ŠIBAMO ČEZ... JE KAKIH 5 MILJ PROČ... NA VHODU V MARINO ŠPANČKI LOVIJO ENE ČUDNE RAKE, KI IMAJO TAKO ENEGA POL METRA MED NOGAMI... PRIVEŽEMO BARKO... ŽE CELO JUTRO JE BURKA Z VALENČIČEM, KI NE VLEČE VEČ ANTIBIOTIKOV... ČUDAK... NE VEM ČE RAZUMEŠ... NO PA KAJ? IN ĐOLE NAM NAREDI EN DOBER HEMENDEKS... POL SMO SPET JASNO ČIST FRAJ... PA POL URE POČITKA... PA TO POMENI DA SMO OKOLI 16.00 URE PRONTO ZA V MESTO... IN NAS DO VEČERA NE BO... POL PA PLAN PROPADE... TARIF DANES NIČ... PA TO VALENČIČ SKUŽI IN ŠIBNE SAM V MESTO... KJER SI ZVITO NA BENZINSKI PRISKRBI PREVOZ DO CENTRA, IN AVTOBUSNE... PO POL URE SE ZA NJIM V MESTO VLEČETA TONE IN SAŠO... MA VALENČIČ IMA VSE INFO, KI JIH RABIMO... PA SE OBRNEMO... MESTO JE RES ENA ŠPANSKA VUKOJ..... NI NE TRGOVINE NE PAMETNEGA BIFEJA, PO PREHOJENIH TREH KILOMETRIH. PA GREMO NAZAJ... KAKO DO TARIFA? TEŽKO... KER SE NAM PLANI IN AVTOBUSNI PREVOZI MALO KRIŽAJO Z NAŠIM NOVIM ČLANOM POSADKE... MA GREMO TEH 12-13 MILJ DO TARIFA, MA KAJ JE TO ZA NAS? DVE URCI... IN ŽE ŠIBAMO... LOVIMO ŠE RIBE MA NE UJAMEMO NIČ... OBČUDUJEMO 63 VETRNIC NA HRIBU (ZA ELEKTRIKO)... IN IMAMO FILING DA GREMO Z TOKOM... PA PREVERIMO PO GPS... NE MOREMO VERJET... BRZINA JE 2,0-2,2 NA BRZINOMERJU PA PREKO 7 VOZLOV. ZA NAMI JE EN MOŽAK ŽE ZGUBIL VOLJO Z JADRI... TUDI MI SE ODPRAVIMO K OBALI KJER JE TOKA MANJ... KLJUB TEMU TEŠKO PRIDEMO, DO 5 VOZLOV. UJAME NAS TEMA... ĐOLE JE ŠEL PEČ KRUH... IN TUNO... V TARIFU V BISTVU SPLOH NI MARINE... (MA MI TEGA NE VEMO) LE TRAJEKTNA ZA POVEZAVO Z MAROKOM... TAKO IMAMO SREČO, DA DOBIMO PLAC NA MESTNEM POMOLU... ŠIBAMO V MESTO PO VODO, PIVO IN KOLO... KER NIMAMO NIČ VEČ TEKOČINE... ĐOLE JE NAREDIL UŠTIPKE... IN KREMENATLE OD TUNE... VSE SKUPAJ KOMBINIRAMO ŠE Z MARMELADO IN FETAKI ZAČINJENIM SIROM... ĐUMBASTIČNA KOMBINACIJA... VERJETNO STE ŽE UGOTOVILI, DA SMO SE NAŽRLI KO... SAŠO ODPRE ŠE BUTELKO... PA ŠENO... PA SAJ JE ZADNJI DAN... JE PRAV... TAKO ZANIMIVO ČUSTVENO, MALO ŽALOSTNO MA NO PROBLEM... VZDUŠJE... SAM ŽIVČNOST TAKO SAŠOTA KOT ĐOLETA SE MALO STOPNJUJE... SAJ JIH ČAKA NA OKROGLO 600 MILJ BREZ POSTANKA... PA ŠTUDIRAMO VREME, TOKOVE, LUNO, CERVEZO... IN ŠE KAJ! OSTALI DEL EKIPE PAKIRA... DELIMO SI KAMNE IZ STROMBOLIJA... IN POPADEMO DOL SPET OKOLI 00,00 HM... ZA VSE TRI OBOŽEVALCE KI ČAKATE NA OPIS GAMA... STANJA... HM... KAJ REČ ZANIMIVO STANJE V KATEREM SO MOŽGANSKE FUNKCIJE = 0... NE VEM ČE RAZUMEŠ... NO V TEH DNEH... SMO LE REDKO MISLIM, DA 2 – 3 KRAT DOSEGLI KAKŠNO TRETJINO GAME... (Z JOGO, MANTRO, IN RAZLIČNIMI OPOJNIMI SUBSTANCAMI) NA ŽALOST, MA VERJETNO ŠE BOLJ NA SREČO, SAJ JE ODGOVORNOST OB TAKŠNEM POTOVANJU ZELO VELIKA... REDAKCIJO ZAKLJUČUJEMO... Z ČUSTVENIMI IZLIVI, VTISI, IN OSTALO KRAMO PA ČEZ PAR DNI OD DOMA... OD TONETA IN VALENČIČA...

.................................

Petek 04.11.2005

Dobro jutro vsem ki spremljate dogajanje na Queeny..nova pisava novi pisac!. Pri nas je bilo bol žalostno danes. Po zgodnjem jutranjem bujenju prvo zajtrk v tišini, vsem nam je bilo namreč hudo ker nas zapuščata Tone in Valenčič pa verjetno tudi njima.

No brez da bi jih še zadnjič izkoristil pač ni šlo in...sem ju prosil, da pred odhodom na Atlantik še enkrat skupaj pregledamo barko..Tone je skočil na jambor, Valenčič ga je varoval, Đole pa dvigoval, jaz sem pregledal vse varovalke in pa dolil olje v motor ter očistil vodni filter.

No pa se je dan začel kot ponavadi..na kavici v najbližji kavarnici. Ampak kaj ko ni trajalo dolgo. Mudilo se jima je na taxi pa na avtobus in potem naprej na avion...ja domači res prihajata domov!...

Domači veste v teh dneh jadranja od Izole do Gibraltarja smo res postali prijatelji in moram reči da sem počaščen in hvaležen, da sem imel takega učitelja jadranje kot je Tone in da sem spoznal tako dobrega jadralca in prijatelja kot je Valenčič. Resnično sem jima hvaležen da sta se udeležila te etape in za vse znanje ki sta mi ga namenila...

Hvala Tone in Hvala Vali...

...upam da bosta tudi vidva ohranila še dolgo lepe spomine na jadralsko avanturo od Izole do Gibraltarja...

..................................

Sobota 05.11.20005 pozicija 005*36.291-Tarifa

Se opravičujem da sem včeraj od živčkov, napetosti in žalosti pozabil napisati da se nama je z Đoletom pridružil nov član – Miha Knaflič.. Moj dober prijatel in letalec v Aeroklubu Ljubljana...

Takoj po prihodu sva ga seveda počastila z hladnim pivom ali dvema..nevem če razumeš..potem pa smo odšli v mesto po nakupih hrane in medicine...kmalu je bil poln voziček –ta velik-in prodajalko smo prosili če lahko kr z vozičkom odpeljemo nakupljeno na barko..seveda ker so španci narejeni in izumitelji vsega preprostega to sploh ni bil problem, edino malo čudno so nas gledali ostali, ko smo po glavni ulici vozili natrpano poln voziček.

Vmes seveda obvezna pijačka in ker Miha že par mesecev študira v Španiji tudi dobro govori jezik ter pozna njihove osvežilne napitke...zopet nevem če razumeš.

Vmes še postanek na gradski plaži ki je peščena in dolga cca 6 km, pa polna srfarjev predvsem pa kejtarjev.

Sobotno jutro...živčki na max...Atlantik in ura 5.00 zjutraj.

Queeny prvič zapluje v Atlantik. Skozi Gibraltarska vrata za 20nm potrebujemo 6 ur kar je groza glede na to da smo šele na začetku 600nm dolge poti.

Miha in Đole spita jaz pa se borim iz močnim tokom in pa vetrom do 20 vozlov direktno v orco. Pomagam z jadri in motorjem pa še sedaj je hitrost okoli 3nm.

Končno svtilnik Cabo Espartel...od tu naprej je lažje in tudi deroča reka toka nas počasi izpusti iz svoje struge, da zaplujemo proti naslednjemu cilju.

Že takoj za tem zopet delo ...ujamemo dve 5 kilske tune in zopet bomo morali jesti tuno...mnjam.mnjam.

Veter okoli 12-14 kr precej v krma tako da moramo jadrati 15 stopinj iz kurza, vendar je hitrost ok in tudi ziba nas ne preveč na teh dokaj velikih valovih..

Ko tole pišem je ura 18.00 in od štartne točke – Tarife smo oddaljeni okoli 80 nm.

No Đole zopet spi, Miha pa posliša nove CD-je k jih je prinesel na barko.

Đoleta sem vprašal kaj bi sedaj naredil če bi ujel zlato ribico in da mu izpolne eno željo; pa je rekel: AJDE RIBO VRATI NAM JOŠ ONU DVOJICU!

........................................

Nedelja 06.11.2005

Po naporni noči...spal ni nihče, ker je v tem delu atlantika prava avtocesta ladij, tankerjev in ribičev, ki sploh ne spreminjajo svojega kurza..enkrat je bilo zelo na blizu saj tanker ki je bil vsaj 8xhitrejši od nas sploh ni upošteval pravil umikanja in jader..tako da sem po klicu Mihata moral prižgati motor in na brzino odmotorirati iz njegove linije...uuuuufffff, vsem je odleglo...še posebno Đoletu, ki po tem srečanju ni mogel več trdno spati na straži?-nevem če razumeš. Na sej pravijo da je vsake šola za nekaj dobra! Ostali del noči smo več ali manj prebedeli saj je alarm na radarju non stop piskal in opozarjal na »nedovoljeno tarčo v našem radiju«, včasih celo »nevarna tarča«. Ja Tone in Vali odkar sta odšla sem moral še to naštimat za ponoč, ker drugače ne morem zatisniti očesa. Na Đoleta se težko zanesem na straži, Miha pa je tudi šele prišel in ga še uvajam. No tako kot vedno, kaj smo imeli ugotovim šele potem ko tega več ni!

Zjutraj ko pomivam posodo mi kapne da imam danes rojstni dan.. če se ne motim 34-tega. Uf dolga ampak zanimiva leta in pomislim..kdo je imel tako priliko da na svoj rojstni dan pomiva posodo z Atlantsko vodo? Še več odločim se da danes prvič zaplavam v Atlantiku. Tudi Mihatu je ideja všeč..ugasnemo motor..z jadri se premikamo cca 3 nm, spustimo vrvi za barko in že skačeva v morje globine 2.800 metrov.ma je kr mal skeri..nevem če razumeš?..obvezno še fotografiranje in pa zasluženo hladno pivo s katerim tudi nazdravimo in se veselimo nad narejano potjo do sedaj cca 270 nm od Gibraltarja.

Aja glede na to da sem bil brez signala-beri pozabil..bi rad voščil vsenajboljše tudi tebi Dragan in Aleš, ki verjetno praznujeta nekje v Ljubljani. Vsem ostalim pa ki ste nazdravili na moje in naše zdravje ter vsem, ki nam pošiljate dobre angelčke da nas čuvajo ter delite misli z nami na tej poti pa bi se vam rad iz srca zahvalil v imenu cele posadke Queeny.

Za rojstni dan so nas dvakrat obiskali delfinčki in vse posvečamo vam naj vas misel nanje greje v mrzlih dneh.

Gran Canarija here we come!

....................................

Ponedeljek 07.11.2005

Nevem sploh kaj je Valenčič pisal v te dnevnike ampak men sploh ne pride na pamet kej pametnega, ker se tuki na Atlantiku nič ne dogaja, razen vsakdanjih problemov...

Pa naj opišem današnji dan...

Ponoči straživa in se menjava z Mihatom vsake 3 ure približno, Đole tako ali tako spi. Ker smo včeraj veliko motorirali danes pač šparamo in jadramo kljub slabemu do 12 vozlov močnemu vetru direktno v krmo. Jadrnica pluje z hitrostjo cca 4-6 vozlov kar je še v sprejemljivi normali. Valovi so med 4-8 metrov vendar dolgi tako da tudi s tem zaenkrat nimamo problemov. Ponoči smo imeli ker nekaj »slepih« potnikov, to so ptice po večini manjše, kot kakšni vrabčki, ki vidijo na naši barki mesto za počitek med dolgim letom. Tako se nekam usedejo in tudi do pol ure počivajo. Danes nas je prišla pogledati celo velika želva in prav zvedavo dvigovala glavo iz vode proti naši barki, pa se oglasi kdo drug kot Đole i kaže: Pa šta kornjača radi usred Atlantika..pa smo se spet mal smejali.

Glede na naše sposobnosti kuharja ki mu je že tretji dan slabo ga je v kuhinji zamenjal Miha. Naredi prav dobro tuno v alu foliji z olivami in olivnim oljem ter česnom, njam.

Pa so bila na sporedu zopet čisto navadna opravila..pomivanje dlak iz barke..enostavno ne moremo ugotoviti od kje jih je toliko čez noč glede na to da sta Tone in Vali že odšla...nevem če razumeš...

Pojavil se je zopet nov problem...glede na krmni veter in valove smo hoteli postaviti tangun, ampak ko ga je Miha zataknil za genovo je kar naenkrat počilo in....odtralo je edini vijak ki je tangun držalo pritrjen na drsnik jamborja...originalno so štirje vijaki, ampak glede na zarjavelost treh že prej polomljenih...pa kaj bi govoril, zopet se je pokazala neresnost in šlamparija delavcev v marini Agana...kaj bi lahko bilo si vsi jadralci lahko samo predstavljamo...škoda edino da ga sedaj nemoremo uporabljati.

No zaenkrat je vse uredu in plujemo naprej proti Lazarotu...račun za popravilo tanguna pa mislim da vemo komu bomo izstavili...

Proti večeru kar močno pihne zopet v krmo in seveda ravno takrat ko se odpravim malo počivat...piha ke do 30 vozlov in naredi se tudi kar velik val, jadramo z max odprtim glavnim na katerega namestimo boom preventer-po domače in pa četrt genove...hitrost do 9...goood....vendar ne traja dolgo veter se hitro umiri, le valovi ostanejo in nas premetava kot bi Valenčič reku kot v »pralnem stroju«.

Danes je prvo svetlobo na Atlantiku dočakala tudi neonska luč v kokpitu ki mi jo je pred odhodom poklonil prijatelj Skapin in moram se ti zahvaliti da je ŠPICA...tudi ostala dva člana sta jo pohvalila...Hvala za darilo...tisto flašo sem pa močno skril in te čaka.

Lp iz poti proti Lazarotu do tja še 200 nm.

............................

Torek 08.11.2005

Jadranje.....jadranje samo jadranje....piha vedno močnejši sever do severovzhodnik. Čez dan ke do 25 vozlov, zvečer pa tako kot vsak večer pojača na 30 in čez. Mi imamo pač malo več sreče in piha konstrantno 30 do 40 vozlov. Po nekaj urah takega vetra se naredi tudi kr precjšen val....Valenčič kje si mi zdej...hotel si pravo jadranje in veter, to bi moral videti...val se naredi vse do 15 metrov, sicer dolg ampak se velikokrat tudi zlomi...kaj takega dragi jadralci ne doživite v jadranu...veter pa je vse močnejši in močnejši.

Za jest nimamo nobenega apetita, tako da tudi tuno , ki smo jo ujeli prejšnji dan vržemo nazaj v morje....prodali smo jo ponabavni..nevem če razumeš.

Popoldne cca 16h- Veter je iz minute v minuto močnejši in do začetka Lazarota je še cca 150 nm. Po izračunu Max see-ja do tja rabimo še cca 24 h... pripravimo hrano zrezke, jajca in olive, Miha vse to zmeša v ponvi in popeče, jaz pa naredim domačo kapitansko juhco.

Malo se okrepčamo pa pomislim da bi bilo dobro malo odspati...ko se uležem začne vse tresti in vibrirati pridem na palubo me skor odpihne..veter!!! takoj mi je bilo jasno da spanja nebo. Ko barka pride na val jo veter dobesedno zagrabi in porine po »klancu« navzdol...dobi hitrost in ko je v dolini se skoraj ustavi saj jadro izgubi veter...in tako vsaki val..nevemo ali jadramo ali nas nosi voda...

Pa zopet Đole k je vs iz sebe gleda nazaj valove in kar naenkrat reče: Pa znaš li koliki je tvoj brod prema ovim valovima......pa pokaže z palcem in kazalcem cca 3 cm narazen... pa ovolicki...ovako mali...ko ljuska oraha u lavoru!. Sada čemo ga zvati Umjetnik Đole – pored pjevanja ide mu i slikarstvo...nevem če razumeš...

Jadramo že drugi dan in motor prižgemo za 30 min samo da napolni akumulatorje...za navigacijo uporabljamo radar, gps in računalnik, kurz preverjamo vsake 3 ure in preverjamo če je vse ok...

Ker imamo čisti krmni veter in smo brez tanguna jadramo samo z do konca odprtim glavnim jadrom it to tako da jadro sloni na zajlah jamborja. Morda nas tudi zato na vrhu vala potegne v levo, ko se jadro napolni (je na desni strani), avtopilot seveda to zazna malo prepozno in ne vidi da je klanec navzdol, pa se vozimo cik cak. Ko veter ojača na 40 vozlov ni drugega kot da poprimemo za krmilo in vozimo ročno..valovi so vse večji in začne se mračiti..Miha gre spat, Đole spi v kokpitu, Queeny in jaz pa nadaljujeva proti Lazarotu...

Ponoči je malo težje saj je val resnično velik, ko barka dobi hitrost po valu navzdol je kot bi jo nekdo brcnil v krmo, vse se trese in vibrira včasih nas veter tako zagrabi da z odprtim bumom podrajsamo po vodi..pol veste kako je bilo..razmišljamo ali skrajšati glavno jadro ali ne...odločim se da vseeno peljemo z polnim jadrom....

Tako je potekala cela noč...predvidevali smo da bomo do Lazarota prišli okoli 16 ure popoldne, no tam smo že ob 6.00 zjutraj in tako kot vedno je še tema ko pridemo pred prvi otok ki je poln čeri, osvetjen pa je samo z enim svetilnikom in še to med predzadnjim otokom in zadnjim, vmes pa bog si ga vedi kaj je...odločim se da bomo pot podaljšali za cca 3 nm in šli okoli prvega otoka in ne med njima... no počasi se dani... Miha gleda na radar in notebook ter poroča pozicijo, nato skupaj nazdravimo prvemu kopnu po štirih dneh...mislili smo da smo že v marini Rubicon, kjer nas čakata še dva slovenca- Boštjan in Aleš.

..............................

Sreda 09.11.2005

Pa ni čisto tako...do marine še 45 nm. Zopet krmni veter ob otoku, ki se še dvigne na 45 vozlov, val pa vedno bol zmešan in čudn...po 48 urah krmila in valanja maš počasi že vsega dovolj...pa si misliš »a nas bo ta Eol sploh izpustil iz objema...«

Zaradi valanja Đole opet propjeva...iz minute v minuto je slabši vendar se trudi in kaže da bo vse ok in da bo zdržal...že počasi razmišlja kako bo šel domov in zapustil nas, ker to glih ni zanj kaj šele 20 dni ....vsem nam je hudo da je začel tako razmišljati.

Boštjan nas po sms-u obvesti da moramo nujno rezervirati marino v Rubiconu, sicer nas nebodo sprejeli, ker imajo gužvo...no to uredimo preko telefona in mesto nas že čaka..okoli 14 h pristanemo pred recepcijo in uredimo papirje...tudi Boštjan pride in nam čestita...gremo na PIVO!...

Ker ni bilo samo eno, vam naprej nebom pisal....mirno morje, bočni vez, WC-ji, tuši...pa seveda mirno spanje!

Lahko noč...in hvala za vse namenjene misli..

.....................................

Četrtek 10.11.2005

Spimo malo dlje do 10.30..ups tu je ura šele 9.30...eno uro nazaj-še dobro. Še vedno smo privezani v marini Rubicon na jugu Lazarota. Boštjan in Aleš sta odšla že zvečer proti Las Palmas-u na Gran Canariji.

Mi pa po zajtrku na delo...Đole pomiva kuhinjo, Miha pere barko od zunaj in v španščini dogovarja servis za motor pri serviserju katerega telelefonsko številko so nam dali na recepciji...pozabil sem vam napisati da nam iz see water pumpe na motorju voda malo curlja-sedaj že teče in to takrat, ko motor ugasnemo. Jaz snamem nosilec tanguna...in prvič v življenju sam perem perilo v pralnem stroju...

No tukaj v Španiji se vsak stavek ko kaj rabiš začne z »manjana« -jutri, tako nas tudi serviser prelaga že drugi dan..prav tako v delavnici kamor smo nesli popravit nosilec tanguna...

Z Mihatom se odločiva da sama snameva nosilec empelerja in da vidiva kaj je...zgleda da je res semering na pumpi....serviser-kao uradni- pravi da ga nima na zalogi...pozor navadna gumuca ki stane cca 1000 sit in največkrat crkne!...pravi da jo mora naročiti iz Madrida pa da pride čez teden dni itd.... v glavnem vidijo da so turisti ovce za šišanje pa se tako tudi obnašajo..ugotovimo da so vse cene v marini in usluge x3.

Pa se ne sekiramo kej dosti saj vemo da bomo tud to zrihtal...po Balkansko izvadimo roštilj na krmo barke in že se kadi ...kot v filmu Ko to tamo pjeva!... po večini zadrgnjeni Angleži se ozirajo od kje tako diši...Đole in Miha pripravljata kosilo...pečene klobasice z popečeno zelenjavo in čips krompirčkom.....okusno..to pripomnita tudi dve Angležinji ki čisto »slučajno« prideta do barke hm hm.

Zvečer v mesto na rivo....par guiness-ov in ob zvokih žive glasbe spočitje oči na lepšem spolu...

Sedaj ko tole pišem je ura...ups nimamo je...okoli 1.30 zjutraj...zakaj nimamo ure ...Miha jo je snel iz stene malo prej...v trgovini smo kupili novo baterijo ker pa ni prava je Miha razstavil že celo uro nekaj leti po tleh-nevem če razumeš..pa reku sm mu naj zamenja samo baterijo...bojim se da bo kazal samo parne številke....prej je zamenjal že baterije na moji naglavni lučki...no za zamenjavo baterij je potreboval...šraufciger, magnet, navodila in 30 minut....ampak sedaj gori....ostalo poročam jutri!

..........................................

Petek 11.11.2005

Pozdravljeni, moram vam reči da ura dela..pač Miha je mojster lotanja in popravil elektronike...zjutraj že vsi nestrpni kličemo serviserja za motor...seveda se ne javi dokler ga ne pokličemo iz Mihatovega španskega telefona...pa se začne, prvo pravi da neve če je gdo v marini, pa da se nismo konkretno zmenili za servis itd... no odločimo se da poiščemo drugega serviserja.

Ko gremo z barke, po pomolu hodi starejši (okoli 60let) ata in jaz takoj Mihatu – dej ga upraši če je serviser. Majstr pravi da se je zgudu in da išče en drug pomol in neko barko...takoj ga potegnemo za rokav, češ če lahko samo nekaj pogleda-nevem če razumeš?. Ko pride na barko je pa tako ali tako naš...negreš nikamor dokler to ne zrihtamo...no izkaže se da je prav o.k. in ravno majster za Volvo, da pa nima veze iz prejšnjim serviserjem k smo ga klical...no kar naenkrat mi zazvoni telefon in naša prva veza serviserja iz recepcije kliče ravno njega, če bi on lahko to pogledal...zgleda da prvi serviser sploh nima delovcev ampak samo posreduje... Mojster pravi da se mora odpeljati 40 km daleč po kose, popraviti in da okoli četrte pride nazaj....ko ga pospremimo iz barke in vidimo da se je usedel v svojega starega, mislim 960 Volvota, vidimo da je zaupanja vreden...gremo na kavo saj imam občutek da bo pumpo popravil.

Iz kave pa v mesto poiskati policijo, da povprašamo kako je z vrnitvijo kuharja domov. Sedaj je že definitivno jasno da nas zapušča saj je že ob najmanjšem valovanju slab in kot on pravi-baca peglu! (beri bruha).

Ustavimo se v trgovini...namen kupiti T-bon steak-e...pa jih nimajo, kupimo beeftke cca 4 cm debele in ogromne...danes se bomo gurmansko razvajali...Đole jih naredi za kosilo v poprovi omaki, zraven pa še popečena zelenjava in zelena solata z vrhunskim dresingom...njam njam.

Ravno za čas kosila uleti Volvo majstr, pa razlaga da je moral zadevo malo prirediti, ker ni dobil original semeringa...no pravi da je vgradil FAG-ovga, poznamo firmo in vemo da je o.k., pravi celo da volvo namešča semeringe k niso dovolj odporni na slano vodo in da zaradi tega tudi spustijo vodo...no bomo videli koliko časa bo zdržal ta. Račun za popravilo =160 EUR ( 30 eur dva semeringa-enega nam da še za rezervo, 15 eur dihtunga, ostalo pa delo in prevozni stroški). No upamo da bo vsaj delalo...izprobamo in vse je zaenkrat super-dela kot je treba in ne pušča vode.

Ob 18 h se nam že mudi v servisno delavnico...da prevzamemo popravljeno glavo tanguna...ko pridemo na vrata delavnice...šefica kar zazija: joooj šta to moje lepe okice vide?, sm čist pozabila na vas, kdaj greste, mamo ful dela, a lahko jutri...prinese vrečo z našimi deli ki se jo nihče sploh ni dotaknil...vztrajamo da moramo dons zvečer jt naprej in da nujno rabimo....da lahko tud sami naredimo samo naj nam dovoli da uporabimo šraufštok in macolo...no usmili se nas in pokliče delovca k je bil na kavi, da nam to naredi..vse je gotovo v petnajstih minutah...račun 15 EUR in vsi celo majstr pravi da je naša zamisel z vijaki in maticami v sredini med profilom super zamisel ...čak bolje nego original.

Pa zopet večerno pivo v marini in plani da zjutraj pa res gremo naprej...

.............................

Sobota 12.11.2005

ura je pet zjutraj – ja ja še dela! in mi se že peljemo ob vzhodni strani Fuerteventur-e (otok leži južno od Lazarota in če prideš iz juga Afrike je to prvo kopno Kanarov ki ga vidiš) na raziskovanje otoka. Piha sever do severovzhodnik tja do 30 vozlov, hitrost in valovi so uredu...vlečemo panulo..cilj nam je luka Morro Jable na jugu, ki je od Lazarota oddaljena 65 nm.

Prvi postanek je že po 30nm v mestecu Playa del Castillo-smo mislili da bo to kakšno starejše mestece z obzidjem in gradom...pa nič, tu je na celi dolžini okoli 8 izmišljenih mest-tujci so na sredini vulkanskih otokov naredili cela naselja hotelov in hiš..pristanemo ob bazenu, ki je postavljen pred vhodom v marino v njem pa naj bi bili morski psi...vidimo da je edina zanimivost v mestu ravno ta bazen in še par drugih...tu je namreč akvarij z morskimi ribami v naravnem okolju.

Takoj gremo na vhod in si želimo plavati z delfini, morskimi psi ali pa z morskimi levi...odgovor »manjana«-jutri, razložimo da gremo naprej...odgovor »manjana«. Pa nič morda naslednje leto...škoda! razočarani se takoj odpravimo naprej.

Naslednji predvideni postanek smo kr preskočili in ustavimo se v mestu Morro Jable...lepo turistično mestece, krasna plaža, prijazni varnostniki, ki poberejo podatke od barke...naredimo večerjo in plane za v mesto in zabavo...no s temi plani utrujeni zaspimo za mizo v salonu barke...

...............................

Nedelja 13.11.2005

Jutro je neverjetno sončno in po zajtrku...čokolino...se odločimo da gremo na plažo...počivanje, sončenje, hladno pivo in seveda razgled...nevem če razumeš...na Atlantik v smeri Afrike...prepešačimo okoli 1km med apartmani in hoteli, kar naenkrat je pred nami čudovita peščena okoli 3 km dolga plaža...skoraj prazna se končuje v trkizno zelenem morju, za njo pa so na peščenem hribčku posejani hoteli različnih velikosti...

Malo nad plažo je cerkev, ki je namenjena turistom in mašo berejo..pojejo...v različnih jezikih...primerno turistom, seveda se ustavimo za trenutek in kupimo posvečene spominke za svoje najdražje seveda...ker smo v kopalkah se kar hitro poberemo naprej, vendar obogateni z notranjo energijo...

Ravno najdemo primeren prostor na udobnem ležalniku s senčnikom ob vodi (vse je brezplačno), pa se ulije!!!, ja prav ste prebrali, edini dan ki si ga uzamemo za frej pa še takrat dež....groza.. najdemo rešitev in to je vaška knjižnica (gostilna v zadrugi za odkup ribe). Resnično ampak to je prostor kjer se vsa »ribiška smetana« zbira po napornem ribolovu. Na eni strani je hladilnica za ribo, na drugi strani pa gostilna...ampak tega sploh nebi vedeli če nebi slučajno na pomolu ribiča spraševali kaj ima to za ene ribe...pa so bile sardele samo velike...dosti večje od teh k smo jih navajeni v Jadranu...zelo prijazen gospod jih sicer noče prodati, ker jih ima za vabo...odpelje pa nas v to hladilnico in vpraša če želimo ribo...pritrdimo da ja, okoli 2 kg...nasuje nam polno vrečo in ko vprašamo koliko stane....NIČ ribe vam poklonim!! Od presenečenja vztrajamo da ga vsaj povabimo na pijačo...in res se znajdemo v tej zadrugi-vaška knjižnica...no tu pa poleg pijače strežejo tudi najbolj svežo ribo... nemoremo kaj, ne da bi si privoščili ravno ujetega ugorja z mladim v slani vodi kuhanim krompirjem in res res domačim mesnatim paradižnikom...hrana je odlična prav tako pa tudi ribiška druščina, s katero si izmenjamo malo podatkov okoli poti, pa od kod smo in kam gremo, šef kuhinje pa nam zaupa celo tajni recept za pripravo posebne omakce za zraven ribe-na koncu nam jo celo pokloni par deci za na barko..

Na barki očistimo sardele in jih spravimo v hladilnik, nekaj pa jih spravimo neočiščenih...odločimo se da zvečer postavimo parangal...bomo videli koliko sreče čaka nas...

Ob 19 h...

Parangal je postavljen, večerja- frigane sardelce –je na mizi, prav tako tudi kozarec belega vina...kaj bo na parangalu pa vam poročamo jutri...krenemo zgodaj zjutraj, do Las Palmasa imamo 60 nm, napoved vremena je slaba, v marini pa nas že čaka Brane, ki je danes zvečer priletel iz Slovenije....angelčki bodo pomagali, hvala že vnaprej!

....................................

Ponedeljek 14.11.2005

Prvo opravičilo vsem ki spremljate našo pot....enostavno ni bilo časa napisati dnevnik...hvala za vse lepe želje in misli glede vremena-imeli smo veliko srečo..veliko vetra in skoraj nič dežja...

parangal pa čista žalost, celo noč je rukal in trzal, kar smo čutili na špagi ki je bila privezana na barko ampak ob dveh zjutraj ko sva se z Mihatom odpravila pobrat parangal pa nič...rezultat: dva odtrgana trnka , dva čisto zravnana trnka in samo ena ujeta riba-okoli 30cm velik brancin...izgleda da imamo enostavno preslabo opremo za Atlantske ugorje...

Iz Fuerteventur-e krenemo okoli 4 ure zjutraj, saj nas v Las Palmasu že nestrpno pričakuje naš novi član posadke –Brane. Pot je dolga 60 nm in predvidevamo da bomo v marino prišli okoli 14 ure...no veter je skoz okoli 30 ali pod kotom 90* in počasi obrača vse do 30*, ko vozimo že krepko v veter orco..hitrost je goood, tako da v marino na Las Palmasu pridemo že ob 12h.

Kakšnih 10nm pred otokom nas obišče jata delfinov...okoli 30 kom, ki se dobesedno igrajo ob naši barki in med sabo tekmujejo kdo bo bližje in kdo bo na špici barke...težko opišem te trenutke, vendar z Mihatom greva na premec in vse se dogaja le kakih 30 cm stran od naju...parkrat sva se lahko celo dotaknila delfina...Miha snema film z dogajanjem vse dokler mu aparata ne zalije malo večji val....imamo 20 minutni film in k sreči je z aparatom vse o.k.

V marini pa cela štala...prostora ni niti za naš dingy....z Branetom se pogovarjava po vhf postaji. Dogovoriva se da ga poberem na špici pontona...to vidi kapitan marine in takoj prileti z gumenjakom do nas ter nam glasno pove da se nesmemo dotakniti pomola in da Braneta nesmemo pobrati - baje je tukaj ogromno droge zato se moraš prvo prijaviti, šele potem lahko pristaneš!!!

Braneta poberemo in nasvet organizatorke ARC je da čimprej najdemo dobro sidrno mesto pred marino...po domače se bočno vežemo na neka obzidja, ki so sredi zaliva in so verjetno pred leti služila kot ribogojnica...do kopna je samo 30 metrov, zato napeljemo vrv, po kateri se vlečemo z našim dingyjem sm ter tja.

Braneta takoj razpakiramo, okrepčamo z vinom tinto in počasi nas vzame noč...

................................................

Torek 15.11.2005

Zjutraj vse po starem....začenjamo spisek za hrano, ter spisek stvari, ki jih moramo zamenjati na barki... Brane nam je prinesel kar nekaj rezervnih delov...glavo tanguna, pa nekaj kljukc za vrata omar, pa semeringe...Breza hvala za glavo in Vlado hvala za klukce... imamo tudi nov računalniški program za kompresirat slike (Peter hvala)...Miha ga takoj namesti na računalnik...

Sedaj pa že prihajata Peter in Silvana na barko tako da moram iti....naprej upam da bo pisal kdo drug....morda Peter???

.................................................

Nevem prav kako bi začel vse skupaj. Lahko pa čisto na začetku, ko je bila v meni le otroška iskrica v očeh. Čisto prava želja da bi nekoč jadral preko oceana. Morda pre ne prav naključno se je ta želja uresničila.

Kako so potekale priprave raje ne pravil če povzamem nakratko »živčno in mučno«. Končno ponedeljek, na firmi opravim še zadnje najbolj nujne svrari, hitim da bi še zadnjič videl in pozdravil vse delavce kar mi niti slučajno ni uspelo. Doma sem otroke naložil kar v kombi skupaj z jogiji na katerih bodo spali pri noni na hribu. Zvečer pozdraviva še zadnjič še Oskarja in Ančko ter otkoke. To slednje je bilo naj težje. Vsi so nama želeli lepe počitnice in predvsem srečen povratek. Otroci so mi obljubili, da bodo za naju vsak večer molili.

Zjutraj vstaneva ob štirih vse vkrcava v avto in na Brnik. Včeraj me Breza klical, da ima za Saša darilo, kajti prejšnji teden je imel rojstni dan. Dobimo se na bencinski črpalki na Celovški, naročim mu naj mi kaj pogleda barko v Izoli. Posebno muringe. Igor me je opzoril da imam na barki odprto genovo in mi bo to v soboto popravil. Še čao in gemo midva naprej on pa domov verjetno k Darji. Iz Brnika sva letela v Minhen kar hitro 40 min. Tam sva urico in pol počakala na letalo za Gran Canario, kjer sva pristala čez kakšne štiri ure. Las Palmas glavno mesto Gran Canarije je ob enih popoldne zgledalo prav malo mrko in žalostno saj sonce ni moglo prodreti skozi visoke oblake.

Takoj ko sva pristala pokličem Braneta, da sva tu, in da mi sporoči ime marine v kateri naju čakajo. Presenetil me je z vestjo, da je z našim letalom priletel tudi Boštjan, ki je v petek odletel na krajši obisk k domačim. In to še ni bilo vse! Njega je čakal avto in Aleš s katerim nameravata pepluti atlantik. Tako se mi je kar fajn odvalil kamen od srca saj Špansko ne znam čisto nič. Neboste verjeli za vse španske limonade za katere se vsak dan jezim,ko poneumljajo otroke so pokazale prvo odobro plat, moja žena zna tri besede po Špansko. Ampak to mi nič ne pomaga. Clio je bil polhen do zadnega kotička ko smo bili vsi vkcani. Med potjo do marine smo iskali super merkator, dvakrat smo malo zalutali in končno prišli do Dingota. Nakupili smo najnujnejše, kruh in pivo. Čez petnajst minut smo že bili v marini. Aleš nas je najprej peljal na njihovo barko Simbo - Benetou36. Zelo lepa barka. Na njej smo spoznali cel kup slovencev. Ženo od Aleša Darjo, pa sina Oskarja, in Simona skiperja na 54 čeveljski barki doma iz Kopra. Kar fouš sem mu bil koje pravil kako pelje barko v karibe, kjer bo njegov gospodar ustanovil novo chrater bazo in bo rabil pomočnike, kuharje, skiperje, stevarde in stevardese. Domišljija je kar odletela nekam na karibe. Joleta našega »pokojnega« kuharja ta je tako obnemogel od morske bolezni, da ne more z nami nadaljevati poti. Miha Španski študent ki je z Sašotom prišel iz Gibraltarja. Na srečo je edini,ki govori šansko,kajti študira geografijo na Španski univrzi. Kmalu se primajeta še Brane z Ljubljane in Sašo naš skiper. Po par pivih smo se vsi smejali in pogovarjali bolj naglas. S Silvano sva se spakirala na Queny v prvo desno kabino. Rasporedila sva cunje po predalih in pod ležiščem.

Zvečer je bila prava žurka! Sašotu semo čestitali za rojstni dan in začela se je proslava. Vinjak - Pilon moje darilo, ki ga je Sašo natovori že v Izoli smo odprli in nazdravili. Prenesel sem mu darilo od Breze, katerega je bil najbolj vesel Sašo ampak odpret ga je pa morala Silvana in tudi napihnit. »Ančka – Queny - vinily« naša nova spremljevalka na poti. Glede na to da se nam je smilila napol naga smo jo oblekli in ji dali »varnostni pas» otroški pas za plavanje. Po navdušenju in nazdravljanju sem kaj kmalu omagal in se vrgel na posteljo in zaspal.

Zbudil sem se okrog 11h, ko so nekateri že odšli spat. Sašo je za rojstni dan gostil Aleša in Darjo. Prišel sem v pravem času saj je ostalo vinjaka glih še za en žluk. Brane se je oblekel v pižamo in komaj čakal, da se s Silvano premakneva iz klopi v kokpitu, da bo lahko zaspal. Sašo in Aleš sta udarila eno težko temo o dolžnikih in plačnikih, da sem se kaj kmalu 1.30h odpravil spat.

Sreda, 16.11.2005

Spal sem kot dojenček, verjetno najboljše od vseh saj sem zjutraj vstal prvi in opravil jutranjo »molitev« telefoniranje. S tem sem zbudil Braneta in Sašota, Silvana je že pripravila zajtrk, da smo prišli k sebi nam je pripravila odlično kavo.

Saša je odpeljal Joleta na luško kapitanijo, Miha ju je spremljal kot spremljevalec - prevajalec. Z Branetom pa sva se lotila dela na barki delat na vseh koncih in krajih. Zmontiral sem stikalo za trikolori luč na jamborju, ugotovil sem zakaj je vodna pumpa stalno metala ven varovalko. V kaluži je bilo kar nekaj vode, ki se je že osmradila in jo bo potrebno izčrpat in kalužo izprat. Napravil servis okna na prednjem lokerju. Za vse sem porabil cel dan tako da sem bil zvečer kar utrujen.

Ma vseeno ne toliko, da ne bi šli v mesto. Na hitro sem sem se skopal na okncu barke ter oblekel za v mesto. Sašo se je moral z Joletom še enkrat oglasit v Luški kapitaniji. Mi smo jo pa ucvrli v center mesta. Med potjo smo se ustavili v Šparu in kupili kruh in salam za zajtrk. Brane ne bil bi Brane če nebi iskal dobre gostilne. V tem je pa prav tečen če ni gostilna po njegovem okusu zna nergati več dni in ne boste verjeli zmerja ima prav, tako kot moja žena. Ko smo prišli na drugi del obale je bil Brane že prav tečen kot mali otroci, ko so trudni in lačni. Nobena restavracija na obli mu ni bila prav tako, da smo morali po poti nazaj po ulici, kjer je skozi eno okno videl svečke in mu je skozi vrata pridišalo po kuhinji. Končno! Ta bo taprava! Naročimo zrezek z poprom in pokličemo Sašota ter fante da se nam pridružijo.Na luški kapitaniji so vse opravili.

Po večeji in prenekatrem litrčku dobrega namiznega vina smo se odpravili proti barki. Španka okrog štirideset se je kar oddahnila pri sosednji mizi, saj nismo mogli bit tiho in smo jo kot pravi frajerji ogovrjali v Slovenščini. Saj nas nič razumel si mislimo ampak njen izraz na obrazu je povedal prav nasprotno. Uglavnem grušt je imela za svoja leta prav eleganten in nasmeh prav tako.

Klapa naju je s Silvano poslala na barko da bova imela na barki nekaj časa mir in bova lahko nekaj časa samo zase. Pohitela sva proti obli čez glanvni trg Las palmasa in poleg čidovite stolpnice v vseh barvah kjer so trgovine najvčjih blagovnih znamk. Skočila sva čez zelenico, ki je pravkar začela zalivat in naju škropit. Ko prideva do čolna sva oba obstala. Presenečenje! Ukradli so nam motor iz byboata. Sheet! To je cena naivnosti, ki smo jo prav hitro plačali in drago plačali. V grlu sem imel ogromen cmok. Bal sem se it na barko, saj sme si predstavljal da so nam okradli tudi barko. Hitro sem sporočil Sašotu krajo motorja, ki mi je po sporočilu kar vrgel dol telefon. Nato pa me je klical nazaj, ko je prišel k sebi. Ampak sporočilo je bilo še zmeraj enako, motorja ni! Hvala Bogu na barki ni bilo nobenega lopova. Mene po tem ni bilo do drugega kot do spanja.

Družba se je primajala okrog 3h. Bolj vesela kot se me jih predstavljal. Izguba motorja jih več ni niti zanimala ampak samo še lepe Španke, ki so jim pustile maile in telefone. Jaz sem videl samo še posteljo.

Četrtek, 17.11.2005

Zjutraj sem spet prvi vstal in opravil jutranji klepet po telefonu za tem sem že tiščal sendvič v usta in se oblačil in hitel na obalo, kjer je za deseto bilo napovedano reševanje z helihopterjem ter predstavitev prižiganja signalnih raket. Po povratku na barko me je Sašo nagnal na izlet, kajti nevem zakaj ga je včeraj tako pekla vest ko sem popravljal in barko in čistil kalužo. Ideja res ni bila slaba s Silvano sva se na hitro preoblekla in se skupaj z Aleševo ženo ,Oskarjem, Mihom in Silvano odpeljali v Bananin park. No tam niso bile samo banane tam so bile tudi druge eksotične rastiline, ki uspevajo na Canarih. Ne moremo mimo njihovih oslov, celo kamele imajo in noje. Najlepše pa so ptice in rože vseh vrst in barv. Na koncu ogleda nas je kmalu opralo. Nevihte ni hotelo biti konca zato sem skočil po avto in ga zapeljal kar v park. Vraćali smo se proti mestu in med potjo kar glisirali, saj so bile ceste kot deroči hudourniki že sem zapeljal mimo velike trgovine z biseri so ženske zavpile na ves glas da sem falil. Biseri so na Canarih kar poznani saj jih na veliko gojijo. Kos sem avto obrnil in zapeljal pred vhod vtrgovino je še zmeraj tako lilo kot iz škafa da si ni nihče upal iz avta. Zato sem ga zapeljal skozi vhodni hodnit tik pred blagajno trgovine. Vstopimo v trgovino in nikjer nobenega? Dva turista nam razložita, so vslužbenci šli lovit vodo, ki je puščala v prodajalno iz vseh strani. Ne boste verjeli mi sami v trgovini z avtom pred vrati v trgovini ni bilo nikogar in ne elektrike, ker so jo izklopili. Saj je voda tekla iz vseh koncev in krajev tudi iz reflektorjev. No da nadaljujem mi sami sredi trgovine z biseri, v trgovini prodajalke čistijo vodo po tleh mi si pa ogledjemo bisere. To je bila prava priložnost za lopove. Toloko časa smo si ogledovali bisere in umetnine iz njih, da so počistili trgovino in prižgali luči. Nakupili smo par daril in se odpeljli proti obali na Plaja Inglese. Sanjska peščena plaža, ki ji ni bilo videti konca. Pesek okrog nje te je spominjal na pravo puščavo le ogromni hoteli v ozadju so pokvarili to idilo. Nisem se mogel upreti, da sem se moral it kopat – Čudovito! Voda okrog 25 stopinj celzija valovi, ki se izgubljajo na čidoviti mivki, ki jo vsake toliko zmotijo majhni črni vulkanski kamenjčki. Ljudi pa kot peska in tave, ki hodijo gor in dol po mivki in čofotajo po zadnjih izlivih valov. Sem mislil, da je to lako samo v kakšni nadaljevanjki z Palemelo. Te čudovite trenutke mi je prekinil nihče drug kot ,,,, Brane. Tega je skrbelo kako bo spravil robo iz trgovene na barko. Po mojem je rabil duševno pomoč, saj je imel v rgovini nenehno čustvene izlive na hrano, kako to izgleda vedo vsi njegovi prijateji in od danes tudi Sašo. Dobro, da se je sašo dogovoril, da bodo hrano pripeljali na barko drugi dan zjutraj. Mi smo se ta čas že vrnili iz izleta in se šoferki, ki nas je tja peljala in Oskarju lepo zahvalili.

Za na barko je bil spet en velik sheet. Zaliv je bil poln nafte, ma ne nafte mazuta, ves byboat in skale in barka vseeeee in še enkrat en velik drek. Vsi lačni in usrani smo na barki odprli konzerve in si potešili lakoto od celega dneva. Sašo in Brane,ki sta obljubila, da prideta čez par minut, sta prišla čez par ur z zrezki. Zato je moral Jole v službo in pripraviti zrezke v poprovi omaki. Vam rečem odlično. To pa Jole dobro obvlada. Vse smo ma ne pojedli polizali smo od krožnikov do ponve. Po večerji se je odprla debata o šopingu, ki sta ga opravila Sašo in Brane. Sašo bi kmalu doživel živčni zlom. Brane ga je z svojo ljubeznijo do hrane in občutkom do lepe reklamne etikete na njej in o tem da kar je drago je dobo Sašota sptavil tik pred živčni zlom. Tako da sedaj ko to pišem vsi spijo in ne boste verjeli Brane je ta trenutek nehal smrčati. Ne boste z njim spali ta je svetovni rekorder in tega rekorda mu še nekaj časa ne more nihče vzeti.

Lahko noč.

........................................

Petek, 18.11.2005

Murphey je bil zakon, ta je točno vedel. Če ima kaj narobe it, bo tudi šlo! Cel dan je bil napet ko struna v zraku. Napetost je bilo čutit že v zajtrku. Po zajtrku sva šla z Sašotom do Boštjana Skubica, ta je prijadral z Elanko 37 in mu je do tu že skoraj razpadla. Fant je moral končati pot in poslati barko nazaj po ladji verjetno bo to storil Elan. Sašo je že nekaj dni prej govoril, da se nam ponujata en Avstrijec in Slovenka Andreja za pot čez Atlantik. Sašo ji je že skoraj obljubil vandar se je v zadnjem trenutku izgovoril, da se mora o vsem tem pogovoriti z posadko. Jaz sem mu takoj povedal, da pri Silvani ta varianta ne bo šla skozi. Vendar je po tihem vseeno računal, da se bo lahko premislila. No Way. Branetu in Tonetu so se jima že svetile oči. Sem jima kar čital misli. Jaz sem pa vedel, da če ona gre, grem tudi jaz samo v nasprotni smeri. Prav zaprav na koncu bomo Silvani vsi hvaležni. Kaji že kamlu ko smo štartali so bili vsi polni sladkih idej. No naša je bila zaradi tega cel dan »ku ena struna, Buh vari jo samu tknt«. Popoldan sta prišla Tony in John. Prišla sta brez prtljage, vendar se nista dosti sekirala. Počastila sta nas z enim dobrim CC-jem. Tony je naš fant Branetovih let iz Haloz pred leti je šel za podjetje delat v Ameriko in nato v Kanado, kjer danes živi z ženo Venezuelko ima dva odrasla otroka. John je zobozdravnik se mi zdi da je toliko flegma, da bi se bal it k njemu popravljat zobe, ker če bi mi spulil napačnega se sploh nebi sekiral. Drugače je pa veseljak na celi črti.

Zvečer sem jo peljal v šoping ma tudi to ni pomagalo. Ne boste verjeli ji šlo niti za zapravljat. Potem mi verjameste, da je bila slabe volje. No sem si pa sam kupil uro, da se bom lažje orientiral, časovno seveda.

Sobota, 19.11.2005

Tistih skal po katerih smo se vsak dan premetavali,da smo prišli do barke smo imeli zadosti. Zato smo sklenili, da po štatru regate pridemo v marino, kjer vse počistimo in poštimamo.

Med posadkami bark je že bilo čutiti vznemirjenje, vsi so še popravljali zadnje svari po barkah, nekateri so jih že prali. Mi pa komaj čakali da grejo.

Nedelja, 20.11.2005

Končno! Štart regate je napovedan za ob 12.40 za regatnike in ob13h za vse ostale. Štart je bil med vojaško ladjo Španske mornarice in bojo. Po štartu se je takoj videlo kdo so favoriti. Čeprav je bilo vetra med 10 in 15vozli se se eni dobesedno sprehodili med malimi barkami in odšli v daljave. Drugi štart je bil bolj dolg saj je bilo ogromno potovalnih bark in še več med njimi družin z otroci. Kaj ti ne hodijo v šolo? Mi smo simbilično tudi štartali in se vrnili v marino na pomol in ne na betonske klade, kot smo bili privezani ves teden. Takoj ko pridemo pojemo, jaz sem malo zadremuckal po kosilu. Silvana in Brane sta nesla perilo oprat. Sašo in Jole pa sta se lotila prat barko od zunaj. Ko sem slišal vodo sem se jima tudi jaz pridružil. Pucali in čistili smo celo popoldan, ne samo zunaj tudi notranjost barke smo kompletno očistili. Sašo pravi, da ni še bila tako čista. Ma je že kar prav, da smo prišli nazaj v marino. Ves dan smo polnili vse mogoče baterje za aparate in telefone.

Zvečer smo šli jaz, Silvana in Sašo še k maši. Nevem kako si lahko taksist v turističnem mestu in ne znaš niti besedice nobenega tujega jezika. To se nam je dogajalo vsakokrat ko smo se peljali s taksijem. Uglavnem taksistki nisemo mogli dopovedat, bi želeli ob osmih zvečer v cerkev k maši. Končno se ji je nekaj posvetilo in nas je odpeljala prav blizu marine do cerkve. Kot naročeno glih berila so brali. Tako in tako nič ne razmeš. Počasi pa dojameš besede, in jih povezuješ s slovensko mašo. Opravim še obhajilo, da bo blagoslov še bolj trden. A, po duhovni hrani je potrebno potešit še telesno. Iščemo eno pizzerijo, kjer bi pojedli nekaj domačega. Ma ne me farbat! Pizza ku en podplat z eno žlico paradajza in dvema fetama šunke – Con prosutto. O pršuti niti duha ne sluha. Dobro da sem naročil kechup da je bilo vsaj nekaj na pizzi. Siti vsega se odpravimo k baki, kjer je bila damalone pijesma do kraja. John je nazdravljal svoj odhod, ma se mi je zdejlu kakor de vsi odhajajo so bili ku avijoni. Midva s Silvano sva šla spat, kakor zgledna mož in žena, ki se nebosta vidla cel mesec.

Ponedeljek 21.11.20005

Meni se dalo vstat po barki nisem slišal še nobenga. Pa dejmo še mal polježt. Naša mama me ni mogla spustit oklenila se me je z vsemi štirimi. Ona danes odhaja šiiit. Tako je bilo fajn pri njej ležat inu dobro jest. Tega si še nemorem prav predstavljat kako bo. Grem scat ku kobilce vsi iz vseh kocev skačejo iz postelje, ma kej ste čakali eno žrtev. No hitro vsak na svoj konec. Aja John je imel ob 5h letalo in nas je ponoči zapustil. Prav tako nas je iz sobote na nedeljo zapustil Miha. Eno jutro gani več blo.

Brane in Tony sta šla še po zadnjih nakupih še zadnje malenkosti. Sašo na luško kapitanijo. Midva pa pakirava na barki. Poslavljanje je težko vam povem neveš kaj bi rekel. Marsikaj bi rad povedal ma neveš kje začet. Tiste poljubčke, ki sem jih dobil so bli vsakokrat bolj mokri od solz. Jaz nisem mogel več niti dihat. V grlu sem imel en velik cmok. Solze tik preden špricnejo ven. Ma sej sem ja moški, ta trenutek nisem prav gvišen. Na koncu sem jih le zadržal, ma nje za dosti. Ker če bi mi ušle ven, bi ji bilo še bolj hudo.

Tako sta prišla Tony in Brane z taksijem in po pomolu seje priguncal Sašo, ki je dve uri čakal v kapitaniji. Iz avta smo zložili hrano še zadni poljub in..........je šla. Nevem kaj bi napisal...........ni lako.

Znosimo hrano na barko nekaj pojemo. Grem še na jambor prekontrolitat, če je vse uredu. S potjo zamenjam sidrno žarnico, povijem na tezalce, da nebi jadro drsalo po sponkah. Plezanje mi je že postalo kot rutina, saj sem v Izoli bil enkrat skoraj ves dan na tem jamborju. Ura je tri popoldan in mi se odvežemo iz pomola v marini Muelle Deportivo. Zavijemo še mimo črpalke, da natočimo še zadnjih 7 litrov nafe. IN SMO ŠLI.

Res ne boste verjeli po celem tednu skakanja po tistih spolskih skalah, po dnevu na pomolu smo resnično šli. Semer St. Lucija.

Hello evrybody at MEZNARICs and Freud,

It.s has been a day of sailing, motorring already. Also a night experience is already behind us/me; quite different than in the home/home bed. The winds have not been generous enough yet. So only ones, last night early night we sailed 10nm, which was quite a thrill. I beleive that in the day conditions this will be even more exciting. We have not caught any fish yet, although we have benn towing the hook behind us for hours aqlready.

The crew is very experinced one (with one minor exception..., myself). Thus I feel that we should be sailing very well. The cooking, eating and dishes nwashing,.aAll this in rocky sea conditions represents a bit of a challenge. Nevertheless. I belive we should be fine, and then this is only day one, thus we shall see. I am not sure whether the Gravol or what, yet no stomach problem so far. Actually, it made me feel a bit better when the *OLD SEA WOLFS* (Saso. Branko and Peter, all sailing for 15 – 25 years already) also had same concerns. Everyone is OK though. So far. The view we have had for these last 20 hours have been the south side of Gran Canary Islands, Gran Canaria, Tenerife, and now we are heading towards the weswtern-most one. There we are gioing to refill the gas tanks and then there we go, into an opening of 2550nm..... uuhh. This is really very far.

John (Birgiolas), we are missing your company. You were great companion. And great Angel Guardian of mine. I hope yuo got back home very well.

And now best regards to all of you, Mikhaela. Roberto and Rafaela; you take care and I love you.

And you Freud crew, I thank you again for great work and especially the cooperative attitude you demonstrated, and am sure will continue to do so for quite a number of days more. I thank yuu all very much for all this. I am sure you will do what it takes so that our sales objective (and all other objectives...this is for you Venessa!) will be accomplished as we had set out for.

See you everybody. I will try to update you again.

NOTE! Separately, I will again send the e:mail address we have here on the boat.

Tony and the Queeny crew.

---------------------

Torek 22.11.2005

Že po parih miljah smo ugotovili da ni nič vetra....motoriramo...preverimo maile in hvala bogu Boštjan, ki je štartal z ARC regato en dan pred nami, javi da pluta v bonaci okoli 120 nm od Las Palmasa. Po pregledu gribov vidimo da tudi za sredo in četrtek ne napovedujejo kaj vetra...pade odločitev, da motoriramo do najbojl zahodnega otoka kanarov - Hierro (140nm od Las Palmasa), tam še zadnjič dotočimo gorivo in vodo. Na zemljevidu vidimo da je največja luka na severu otoka in okoli19 h res pristanemo v njej. Luka ima okoli 15 metrov visok in 500 metrov dolg valobran –le zakaj???, financirala ga je evropska unija in baje za njega porabila 90 miljonov eurov...ko smo si ga podrobno ogledali, smo se zapodili v vaško knjižnico in ob hladnem pivu in slanih sardelah ter obarjenih gamberih ugotavljali da bi mi valobran postavili za pol manj denarja...aja v tej luki ni niti črpalke niti vode!!! Mal smo se zaj... po pogovru z varnostnikom ki nas obišče takoj po pristanku je edina na jugu otoka in sicer v najmanjši marini (na otoku so tri). Ker je do tja samo 10nm se odločimo da prespimo in zgodaj zjutraj štartamo...

.................................

Sreda 23.11.2005

Po dogovoru bujenje ob 5.00, no po premisleku še malo poležimo v toplih posteljah...štart ob 6.00...zopet motor in v marino Punta De La Restinga pridemo ob 8.00. Zopet EU gradi ogromni valobran. Pred njem je velik greben, ki le malo gleda iz vode in je odnesel že kar nekaj kobilic jadrnicam...pazlivo se mu ognemo in opazimo da je na njem veliko potapljačev. Vasica je majhna z le nekaj hišami in enim apartajskim naseljem.

Po pristanku nas takoj obišče »mož postave« in nam dovoli da do 12h ostanemo na pomolu brez urejanja papirnih formalnosti. Ob 9.00 h se odpre črpalka in prijazni uslužbenec nam dovoli da dotočimo tudi vodo...po opravilu pa seveda v vas...na zajtrk??? Hamburger in Haineken oziroma dva!!!

Brane in Peter skočita v trgovino po malo »hrane« (3xYohny Walker) in ker sta too much hodila, sta utrujena...zopet na eno pivo. Z Tonyjem sva tačas gledala vaška dekleta pri kopanju na plaži...pogled k je še Branetu spočil oči...skoraj ne rabi več očal.

........ Kada mi jedanput odemo sa Kanarinaca i idemo prema Karibima!

Odrinemo ob 12.00 in pred nami je samo še Atlantik...takoj po izplutju obetavno razvijemo vse kar mamo...jadramo ne morš verjet...cca 3nm..pa vse crkne. Ampak upanja ne izgubimo...gremo mal zaplavat pol bo pa spet pihnl si mislimo...pa plavamo, odrivamo barko, pogovarjamo se kako bo izgledala naslednja straža...vsak bo moral tiste dve ure plavat in vlečt barko za sabo???...Brane se ukvarja z wind pilotom, pa ga gleda, pa izklopi, pa vozi na roke, gleda trakce...nevem kaj vse, ampak hitrost je med 0.2 in 0.8 nm, smer vetra pa sploh nemore definirat-nevem če razumeš.??

Po parih urah plutanja pade odločitev...bomo kr takoj izkoristili tiste štiri ure možnega motoriranja na dan (preračunali smo da imamo vse skupaj 394 litrov nafte, poraba je med 3,4 in 3,5 litra na 1 uro, kar znese 115 ur motoriranja....pa seveda zlata rezerva glede na dneve itd.). Pred nami je 2500 nm morja in res se nemormo premikati z enim vozlom na uro?!

Odločitev je bila prava...okoli 19 h pihne...malo, okoli 6 vozlov na 120 stopin ampak hitrost je dobra..okoli 3-4nm...ugasnemo motor in ko tole pišem je ura 24 po UTC...Brane in Peter dežurata v kokpitu...aja Brane je v kratkih hlačah (čisto tako, ker vem da je sneg v Lj.) in vsake toliko pripomne kako je to mogoče da dons ne najde zvezde severnice...no je pa že videl vsaj dest utrinkov..

Naša pozicija ob 24 h UTC je 27.18 N, 18.59 W, hitrost sedaj že konstantno 5, kurz 252 stopin.

Od otoka smo oddaljeni že 60nm v smeri proti Karibom, odločili smo se da se držimo malo bolj severno od običajne rute, tako da plujemo direktno proti Karibom.

Lp do naslednjega poročanja.

………………………………………………..

četrtek 24.11.2005

drugi dan brez postanka…veter med 10 in 12 vozli pod kotom 90 stopinj, hitrost je obetavnih 6-7vozlov.

Danes je bil kar uspešen dan glede rib…ujeli smo eno tuno ter tri beluge, dorade aziroma maki maki..sploh nevem kako naj ji rečem, ker ima toliko imen, se pa vsi strinjajo da je zelo ukusna. Branetu se kar zasvetijo oči ko jo vidi in komaj ga odvrnem da ne zagrize v njo ko je še na trnku…takoj jo očistimo in Brane že meša sojino omako in limone ….pravi da moramo poizkusiti suši…in res vsak od nas poje malo surove tune in beluge…moram reči da je prav okusna še posebno če je tako sveža. Ostalo gre seveda v hladilnik in že razmišljamo na kakšen način jih bomo pripravili…

Ostali del časa posvetimo poležavanju in pa čiščenju barke…vse do večerje, ko nas Brane pokliče da je na mizi…tuna in beluga, pečena v alu foliji z krompirjem…njam…

Po večerji straža…prvo zame in Petra, potem pa Brane in Tony.

Ko tole pišem je ura 03,00 zjutraj, naša pozicija je 26.14 N in 21.27 W. Hitrost je 5 vozlov in veter 8-9. Naš kurz je 245 stopinj.

V 24. urah smo prevozili 140 nm.

Kot veste je z nami tudi Branetov prijatel Tony iz Toronta in tukaj je še njegov tekst v angleščini:

This has been a good fishing day. We caought one nice tuna and thre Mai Mai. 2 kg ea super fish. And then the old sea wolf Branko fried them to a real deli taste. The waves have been quite high and rolling us up and down, but not violently. The wastness of the ocean very overwhelming. And looking at the maps. traveled, saild distance and all that compared how much is still ahead of us..., unbelievable. Regarding thr conditions on the boat; it helps that the other crew members are experinced. They can lean out over board, clean fish, tighten the sails or any other chor with great skills. It gives confidence and sense of security; but of course not the securiy ones feel at home, on land. Today I thought of the Mutiny on the vessel Bounty...., amazing what people had to endure. Anyway guys Mikhaela, Roberto and Rafaela you know how much I love you. You must be good students, and you Rafaela super mother and wife as yuo have been for so long. And you crowd at FREUD, take care and good selling. This much from Tony. In a few days again some more.

...........................

Petek 25.11.2005

Groza, že cel dan dežuje od rosenja pa do pravih neviht...veter od 15 do 30 vozlov na 90 stopinj...vsak si najde svojo zaposlitev..Tony čita knjigo in počiva, Branko revije, ter razmišlja kaj bo dobrega pojedel...prebira sadje ker ga je že kr neki slabega se odloči da neredi sangrijo...polni lonec!

Peter bi zopet rad nekaj šraufal in popravljal po barki...no naredim mu uslugo in sicer zamenjava vratnih kljukic ki so bile polomljene in mi jih je Branko prinesel iz Ljubljana...aja zahvala za kljukice gre Tini in Vladotu... Ob tem zagrabi delomanija tudi Brankota ki že cel čas piiiizzzz...nad vrati v njegovi sobi...kao da se ne zapirajo dovolj lepo...pa da se v WC-ju težko premika ročka za pumpanje itd. No pravi dan da v notranjosti barke kaj popravimo...popoldne so vsa dela opravljena!

Med delom nas zmoti jata delfinov ki nas pride pogledat kaj mi norci počnemo sredi dežja, sredi atlantika...vsaj 300 jih je in se prav igrajo in skačejo okoli barke. Naredimo par fotk in zopet nas zmoti močnejša nevihta...

Zaradi guncanja in vetra prav nobeden (razen Brane) nima posebnega apetita...tako da smo odločni da preživimo dan ob sadju in vitaminih...no ker smo tudi malo premočeni nam zapaše juhica....ja ja tista domača iz vrečke...zopet se kuhinje loti Branko (Mila, sploh nisem vedel da je tako priden in da tako dobro kuha...pa da skor nč ne godrnja če je sam!), v juhco doda še malo parmezana in sojinega sosa...gooood...pojemo prvo in ker je tako dobra si zaželimo da skuha še drugo rundo...rečeno storjeno!

Dan se prevesi v noč, veter še malo pojača..v kabinah se neda spati..tako da spimo v kokpitu in salonu...

V zanjih 24 urah od našega poročanja smo naredili 185nm. Sedaj je ura 10.00 po UTC. Smo na poziciji 24.29 N in 24.36 W, naš kurz sedaj je 235 stopinj, ker v naslednjih dneh pričakujemo močnejši jugo do jugozahodnik...to nam glih ne sede..zato vozimo malo bolj južno...

Lp iz deževnega vendar toplega Atlantika...posadka Queeny!

.................................................

.....................................................

Sobota 26.11.2005...srečanje ki ga ne pozabiš!

Na tudi iz sobote na nedeljo je bila ena sama velika dirka. Stalno jadramo med 8 in 10 timi vozli če bo šlo tako naprej bomo v nedeljo ob 12 naredili dnevni naš rekord. Kajti pejšnja etapa je v sredozemlju naredila čez 200 milj v 24 urah.

No mi smo bili zelo blizu 188 nm v 24 urah....potem se pa začne...morje se začne dvigovati pred nami...cele gore...celi hribi..kot da nekdo sesa morje v zrak - nebo...vedeli smo za orkan Delta, ki nastaja in se giblje severno od naše rute. Orkan ima premer cca 400 nm in center orkana ki naj bi se premikal severozahodno s hitrostjo 8nm... vendar glej ga zlomka...orkan se ustavi, se začne še širiti in nevejo ali se bo premikal južno ali severno...takega pojava v tem letnam času še ni bilo???? Mi smo pa na robu le?? 250nm od centra orkana..50nm od roba...glede na napovedi smo predvidevali da se bomo odpeljali mimo njega proti jugozahodu-Karibi.

Vse bi bilo ok če se veter nebi spremenil in začel pihati iz zahoda-jugozahoda...enostavno orka nas je vlekel vase!!!... kaj takega še nisem doživel prav tako nobeden od posadke!!

Morje se je začelo dvigovati vsak val je bil višji in nedefinirane oblike...kot gore ...ko greš gor vse opleta ker ni vetra...ko si na vrhu te potegne v neko stran in padeš v dolino..barka vibrira, zvizga, poje, trese...nevemo do kdaj bo zdržala...vsi smo v skrbeh in zamišljeni!!

Kaj narediti???

Odločitev je padla. Po 5 urah orcanja, vžgemo motor in motoriramo proti jugu 100 stopij iz kurza-ja praktično nazaj... Vse bi bilo dobro, če valovi ne bi bili tako visoki, da jih je motor le stežka premagoval. Ko je bil motor na 2500 obratih kar je normalno 7-8vozla , tokrat hitrost le 2 vozla. Valovi in veter so bili vse močnejši in izgledalo je kot da nas orkan noče izpustiti iz svojega objema...ampak res.. morje se je dvigovalo še višje in veter je bil še močnejši..direktno v glavo,,

Motoriramo 2 uri in po tem kurz iz 160-180 stopinj zopet spremenimo v smeri karibov 260 stopinj... jadramo z 2 metra genove in 1.5metrov glavnega... veter 35 vozlov...hitrost 2nm, kurz 260, orca...

.....................................

Nedelja 27.11.2005

Kar naenkrat zopet presenečenje...veter obrača in nas dobesedno vleče v orkan..noče nas izpustiti...veter obrača iz juga na jugo zahod, ravno iz tam kamor smo namenjeni mi...nad nami pa orkan ki je dobil celo ime in naziv EXTRATROPICAL -Delta...nevejo ali se premika ali bo obstal in se še širil...

Ravno takrat dobimo malie iz pisarne od Marine in od odbora ARC regate..svetujejo da se poberejo vse barke od tam...takoj obrnemo na kurz 170 stopinj, proti Cape Verdom..,.celo noč jadramo med nevihtami in med velikimi ladjami, ki plujejo proti evropi...jadramo nazaj cca 150 nm in razmišljamo kaj bi lahko bilo....le stežka smo se iztrgali iz objema orkana in verjemite da to ni zadeva kot jo vidimo v slo ali na hrvaškem...pijavica ali lijak...ta orkan je resnično velik in mogočen...ko se zdani in smo na varni razdalji okoli 30nm od roba Delte, vidimo kako oblake dobesedno sesa vase...že zvečer ko sva z Petrom obrnila proti jugu se nama je zdelo čudno...jadrava, hitrost na brzinomeru kaže 0.8-1.0nm, na gps-u pa 3-4nm...hvala bogu orkan nas bo izpustil iz objema, ujela sva tok ki gre ob njem...

Predno sem šel na to pot mi je prijateljica Ingrid dejala...vse bo o.k., vendar čakajo te težke preizkušnje...po celonočnem dežuranju zjutraj načnemo debato okoli orkana, ki sa nam je dogajal včeraj-zame je bila to sigurno najtežja preizkušnja v živjenju do sedaj!!!!

Vsi smo razmišljali o domačih, o ljudeh ki jih imamo radi in razmišljali o najbolj črnih scenarijih...ampak nekaj od zgoraj nam je dajalo vedeti da z naravo se ne moremo kosati...sklonjene glave smo popustili?! Se obrnili in peljali nazaj!!!

Ponosni na tej odločitvi smo si dejali (kot mi je dejala že večkrat moja mami), Z nečem se moramo NAGRADITI!!!!

Za začetek kopanje celotne posadke, pa nazdravljanje in ker nismo v zadnjih 30 urah čisto nič pojedli....tema o hrani???

Kaj če bi naredili pizzo???

Ideja je vsem ušeč...Brane in Peter se zapodita v kuhinjo in že čez kakšno uro pridiši....pizza a la Queeny!...pršut, paprika, olive, suha salama....celo dva velika pladnja... vsi se strinjamo da boljše še nismo jedli posebno ne na atlantiku...pizza je bila odlična in svaka čast kuharjem!!!

Ko pojemo si razdelimo straže, Branko gre še na WC na krmo in poglej hudiča....prileti leteča riba se odbije od njega in pristane v kokpitu.velikost cca 15 cm..naredimo foto dokaz in jo vržemo nazaj v morje saj ni glih dobrega okusa...Branko seveda pere obleko ker pravi da od trka z ribo smrdi ????!!!

Naša pozicija ob 21.30 UTC je 20.55 N, 27.32W, počasi obračamo proti karibom. Kurz 220 stopinj, hitrost 6nm.

Hvala vsem ki nas spremljate in hvala za vse dobre misli!

Saturday 26th November!

Yesterday we had quite a day; misty, rainy, windy and fast, nice fast sailing. The day was especally nice due to yuor e:mail Mikhaela. Thanks so much. I am glad you guys are doing fine. We did all sotrts of small fixings, hinges etc repairs. For achange we decided to have a bit lighter food. So we had two cups of soup wih pasta cooked in. This was a wise idea since the stomach was then much calmer. In general though our stomachs have been holding up very well.

We have done almost 500nm already. Almost constantly now we have been sailing at around 9nm speed. Occasionally we shorten, tighten or some other way adjust the sails so to go fast but safe. Special threat yesterday was the visit of a sckool of dolphins. They were all over the place, all around us; jumping up and swimming very shallow around our boat.

Saso, Peter and Branko are great mechanics, electricians, super navigators and all very focused on safe sailing. We are checking various weather maps, and winds strrengts and directions. Mainly ours cours has been between 240 and 250SSW; straight towards Grenada. Of course, since there is so much distance more we cannot say whether we will reach more south or north of the Carribian Islands.

It is not easy to do the typing in this conditions so I aspect you to be a bit tolerant with how yuo find my report writen.

Last night Peter and I stood the watch until 3:00 in the morning. The night was very dark yet strangly enough you do not feel any fear or something like that.

We have all of us also started to read much. So days and nights get by quite cquick; but. yes, there are quite some more left.

Anyway, this much for today. So long from the Quenny crew.

..........................................

Ponedeljek 28.11.2005

Miren dan nič posebnega...še vedno počivamo in malo lovimo ribe...ujamemo seveda eno lepo belugo...v celem dnevu naredimo samo okoli 30-40-nm.

No dan smo izkoristili da smo z agregatom polnimo akumulatorje in vse svetilke na barki.

Poležavamo po palubi in čakamo naslednji dan ko je napovedano malo več vetra.

.............................................

Torek 29.11.2005

Dobili smo obvestilo od Bostjana, ki je prav tako na poti cez atlantik z firstom...pravi da vaba ki smo mu jo dali v Las Palmasu deluje le:

Tvoja vaba preverjeno deluje, sva ujela metrsko zlato ribo. Ki pa nama je pol

iz kokpita spizdila, prasica. No saj bo, zdaj peceva pizzo, sva sita od zajtrka, samo se kaksne ribe se manjka... :)

Lp, B & A

To je mail od bostjana in alesa…pravita da sta o.k. in da ze jadrata z pasati..pravita da je prava avtocesta..no od nas sta oddaljena le 140 nm in se to juzneje od nas. Tudi mi se spuscamo juzneje saj je vreme tam..vsaj pravijo tako..bolj stabilno!

Danes je bil na barki tudi frizer..kdor se je hotel se je lahko strigel..ker je peter v tem poslu sele pripravnik je to opravljal za nas zastonj…ker je rabu modele!!!

Zopet staža in pricakovanje novega dne…veter je malo ojačal…jadramo z povprečjem 6-7 vozlov….kurz 240 stopinj…

Tuesday, Nov. 29th.

Last night and today we have had extremely calm sea, wind.I never thought that such wast ocean could actually be that calm. We are just moving at 2 – 3,5nm speed only. Right now we are at approximately 18 degrees North of Equator; heading at 251 WSW. There are weather reports announcing stronger winds in our direction, weswtward. This is expected to be great and fast sailing again; apparently for several days. Two days ago we had quite a scene out there. The sea was raising and falling all oround us. The massess were like small mountains and valleys; maybe 10 – 15 m high. Looks like the currents collided so that added to the commotion. We were at the south edge of some sort of a depression, storm. We turned sharp south and after some hours we got out of it.We got close to the 20degree parallel, which is quite south of roughly 27 where we started at the Canary Islands. Anyway, today we are ventilanting the whole boat, washing it, cooking and moving slowly westward. According to the weaher forecast we are supposed to start getting west winds. It is supposed to be straighgt sailing from there on. We will see.

Right now Branko and Peter are preparing lunch, the soup that I brought, than mashed potato with meat balls and cabbage salad. I am glad these guys are so agile/active because if it were by me we would eat canned food only. It is though worth mentioning that cokking this conventional way another element comes into play. That element is washing the dishes. And since we must preserve the fresh water we use the sea one, which we pump (with the foot pedal) into the dishwahing sink. And as the boat rocks it becomes a rather tough ballancing act, so that the body stays upright and at the same time you carry out these operations. Also today we again »shawered« ourselves in the sea water; you do it on the platform at the end of the sailing boat. You grab a bucket of water from the sea and pour it over yourself. Quite a treat.

Also today we saw two whales. They were quite far away so that we only could see a bit of their backs. And last night Branko got hit by a flying fish in his stomach. The fish then fell on the deck and (was 4 – 5 inches long) we mercifully returned it to the sea.

Since this is a journal of the whole crew here I cannot be much personal. Yet you guys Mikhaela, Roberto and Rafaela must know that you remain my absolutely principal mental and phsicological strenght I need here. So just this much of the direct personal mode of this diary from Tony.

Again, soon some more,

Tony, Saso, Branko and Peter.

Sreda 30.11.2005

Čisto navaden dan. Jadra imamo naštimana v metuljčka genova zatangunirana veter v krmo, ki lepo pospešuje tako da vsake toliko zajadramo na valu. Sonce pripeka in se nimamo kam dat. Vsak išče svojo zaposlitev Peter in Tony bereta. Brane »dežura« spi in »odmara oči«. Saše je ugotovil, da mu ribe bilj prijemajo na modro vabo in ta, ki jesdaj v vodi je že prav pri koncu. Iz tetra pak škatle od mleka se je lotil delat vabo. Ratale je lepa samo da bi še prijemala. Za kosilo Brane pripravi Belugo na krompirju, tako kot zadnjič. Le, da je danes ratala boljša. Malo manj jo je pekel in tako je v ribi ostlao še nekaj morskega okusa. Vse lepo zalijemo z vinčkom in po kosilu se je treba malo odpočit. Je nevarno, da ti morje dvigna želodec in vodoravna lega nam prav paša. Ves dan vozimo z vterom v krmo in hitrost je prav lepa 8 9 vozlov.

Danes je Saša pisal firmi, ki trži SAILMAIL, da naj nas nazaj priklopijo, kati brez tega smo tudi brez vremenske napovedi ter povezave z svetom. Saša že prav besen dva dni skače po barki zaradi tega. No bilo je pa tako nakajkrat so ga opozorili, da preko dogovorjenega 10 min časa, ki gaa ima z sprejemanje in oddajanje prevečkrat prekoračil. Ampak štos je v temu, da to podjetje ponuja Gribe (vremenske napovedi v sliki), ki so že sami po sebi tako veliki, da prekoračiš ta čas. Zato smo tudi obvestili vse, naj zmanjšajo število mailov. Vendar vse to ni pomagalo in so nas v nedeljo zvecer odklopili. Fa..... Štala. In sedaj imamo za dva dni napovedi potem bomo pa videli. A ja še nekaj takrat, ko smo bili najbližje orkanu, nismo mogli pobrat vremenske napovedi iz sailmaila. Prenos je bil dolg več kot uro. Dobili smo ga v zadnem trenutku, da smo še lahko obrnili. Danes so nas spet priklopili in nam pisali, dato ni nič takega, saj je pihalo samo čez 30. V sporočilu smo dobili opozorilo od ARCa da se morajo vse barke v tem območju hitro umaknit in da v središču orkana piha 60 vozlov in da bo lahko še močnejši. To obvestilo od ARCa jim bo daens posredoval. Teli čefurji bi rekel Sašo sploh ne vejo v kakšni situaciji smo mi bili.

Četrtek 1.12.2005

Tako je bilo tudi celo noč pihalo je med 8 in 9 vozli le valovi so nas vsae toliko pozibali in vrgli iz ritma. Malo je zaplapolala genova, zacvilile so zajle in je šlo. Do jutra. Zjutraj okrog devetih naredi Brane paniko, ko na našem levem boku opazi črno gmoto, ki prinaša veter ter dež. Veter smo najprej izkoristili tako da smo na momente zaglisirali do 11vz. Porosilo je pa zelo malo. Ker je veter obrnil smo morali tangun spravi saj nas je krma peljaljala v kot 270o kar je čisti zahod in to nam sedaj še ne paše. Radi bi prišli do 17 vzporednika zato moramo voziti kurz okrog 230o. Po napornem delu se prileže zajtrk. Salama, sir, kumarice, rdeča pesa, ki jo Brane ne mara, pa majoneza in senf. Danes bomo naredili malo inventure po barki, pregledali vse vitalne dele in jo malo očistili potem pa kopanje in kosilo.

hNo zdej pa še jest malo resnosti: naša pozicija ob 20.00 UTC je 17.21N in 33.23W, kurz sedaj 245, veter v krmo –ze pasati-, hitrost 6 vozlov. Paljemo metulčka podprtega z vseh koncov....lp vsem!

.......................................

Petek, 02.12.2005

Ob 4.00 zjutraj nas zbudi alarm na radarju...ne mi rečt..po 7 dneh prva ladja na obzorju...celo dve jadrnici ki plujeta iz Cape Verdov proti Antigui. Vzpostavimo kontakt preko VHF postaje izmenjamo par besed in pozdravov...kapitan prve jadrnice se nas je prav ustrašil..njegov radar nas sploh ni zaznal vse dokler ni prišel na 2nm daleč in ker nam je ponoči crknila trobarvna luč na jamborju smo pluli v »black-out«-šunjali smo se po atlantiku! Kapitan je sprva mislil da smo roparji oziroma pirati...no barka je bila dosti hitrejša in se je kr odpeljal mimo nas...druga jadrnica pa je bila stara lesenjača z en kup cunjami na jamborjih...ogromna barka z vsaj osmimi jadri..približno tako hitra kakor mi, tako da smo jo skozi cel dan opazovali kako se je vzporedno dvigovala na višji vzporednik. Veste ko takole srečaš nekoga je kot bi videl kopno...čisto drug občutek in že to, da veš da je še nekdo okoli tebe kar pomirja.

Pozor sedaj....cel dan lovimo pa nismo nič ujeli???nekaj je narobe...potrebno bo narediti nove vabe...seveda zopet home made. Še sreča da smo imeli eno belugo še v hladilniku..Brane in Peter jo spečeta na olivnem olju za kosilo, zraven pa malo riža in oliv...njam. Vse to poplaknemo z vinčkom.

Ob 20.00 se tu že stemni, tako da se ob pogovoru o avtomobilih, pa lizingih, gumah in ostalih ženskih zadevah...počasi pripravljamo na stražo.

Naša pozicija ob 20.00 UTC je 16.33N in 35.30W, hitrost 5, veter vzhodnik 9-12. Kurz 260 stopinj.

..............................................................

Sobota 03.12.1005

Cela katastrofa...ura je 20.00.UTC in ko Brankotu rečemo kaj bomo napisali v dnevnik »pravi«: ma jest sm lacen;meseka meseka!!!

No verjetno je vazen nas dan na atlantiku..ups Atlantik z veliko...saj si zasluzi vse spostovanje..

Danes je bil tehnični dan...pranje barke od znotraj in od zunaj..pregled vseh zalog.....panika !!!!!!!!!!Brane pravi da je samo se 30 piv???no po pregledu zalog udotovimo da je piva dovolj...se 5 stek po 24 kom...predvidevamo da bomo na morju se 12 dni in potem kopno in obnova zalog??

Glede na vceraj.... in da ni prijela nobena riba...vec srece danes!!!...danes kr dve...velike beluge-dorado-mahi mahi....Brane takoj na mojo željo naredi Suši...

Pozor recept od Braneta za suši:

Nebom tako kompliciral kot Peter...za izvrstan suši rabite malo beluge in malo soja sosa...

Ribo ujamete...očistite...odstranite kožo...narežete na koščke...zalijete z soja sosom....in odličen suši je pred vami .....Dober tek!...no lahko dodate se žlico vegete...za pripravo potrebujete točno 4 minute???...

No glede na to da smo že 12dni na morju ima tudi Peter slabo vest glede Andreje, ki se nam je želela pridruziti v Las Palmasu,,,,pravi pa da se nam bo oddolzil na Barbadosu...aja spremenili smo kurz, saj drugace Toni nebi ujel leta domov (14.12.2005).

Prvo gremo na Barbados...potem pa ????

Danes ob 21.00 je nasa pozicija 16.01N in 37.39W kurz 244, hitrost 6 vozlov.

Do prvega cilja na Barbadosu je se 1280 nm. Smo sredi Atlantika in v napoto nobenem in vsem...LP vsem

...........................................

Nedelja 04.12.2005

No zopet sonce in ker je nedelja smo se odločili da si naredimo nedeljsko kosilo z juhico...ribo in krompirjem...vse ostalo je bilo tako kot vsak dan...vsak leži z svojimi mislimi..nekateri berejo knjige...fotografirajo.

Danes je bil kr gost promet z jadrnicami..srečali smo jih vsaj 5...to je že ogromno glede na to da smo še vedno na atlantiku...

Edino kar smo danes delali je bilo žegnanje barke...in to z žegnano vodo ki mi jo je za na to pot dala moja stara mama iz Tomačevega...zraven je vsak pri sebi zmolil po en Očenaš in ZdravoMarijo...

No pa nebomo danes o nas...ker je nedelja pošiljamo v domovino« čestitke in pozdrave », kot v starih časih ko smo ob nedeljskem kosilu poslušali »naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo«:

Prvo jaz...sašo...pozdravil bi vse ki nas spremljate na tej poti, molite za nas in se v trenutkih ko vam je najlepše, spomnite trenutkov ko smo bili skupaj..pa še....

...rad bi pozdravil vse domače..še posebno najbližje...in naj vam povem da veliko mislim na vse vas in da vas imam rad!

Hkrati pa ČESTITAM prijatelju Draganu in njeni najdražji Metki (ups-prvo Metki šele potem Draganu!!!) ob rojstvu hčerke...čestitam...sedaj pa moram jt da še nekaj spijem na zdravje nove mlada družince!!!!

A little bit from me again-Tony:

First to you John. All of us on the Qeeny, and especially myself due to our special relationship, are very moved with the news of your mother having passed away. Please accept our deepest condolescees. Stand tall, John. Sincerely, Tony.

The Ocean keeps on getting wider and wider. Or is it? Occasionally feels like. One more week, if everything goes OK, and wee shall see land!!!! Tha sailing is really very fascinating. On a nice day we sit on the deck, in front of the boat, and look at the endless wastness of the ocean. Here and there we spot another sail boat, but not maqny at all. Along with us we see swimming almost 4 feet long tuna fish, chasing flying fish, which suddenly rise from the sea in flocks of many and fly around. Then like silly ones hit wawes* crest and sink. Quite a scene. Days go by rather quickly. A bit cookong, bathing, reading, motoring to recharge the batteries. We keep on with the prrecaution type activities all the time, having the batteries always full is one of these chores. The sea gets a bit wild on occasion yet for a few days now it has been fairly (only around 3 m waves) calm. The rest of the crew are all great guys, quite considerate with the old guy Tony. Yet though, I am virtually an equal crew member on the mayority of the daily tasks. Anyway, I miss you all very much and am looking forward to seeing you soon. Tony and the Queeny crew.

Pa še Peter:

Naj odloži delo, darga mama in žena Silvana. V tem nedeljskem popoldnevu ko iščeš v temi iskrico v očeh. Ti pošila dradi mož veselo čestitko za Sv. Miklavža z najlepšim darilom. Vem da me pričakuješ in si me želiš, zato ti pošiljam pesam »Pridi dala ti bom cvet«. Ki jo poslušate ozadju.Prav tako pošiljam pozdraveve mojim hčeram in sinu. Čestitki se pridružuje posadka Queenya.

..........................................

Ponedeljek 05.12.2005

Zjutraj nas prebudi krasno sončno jutro...Brane in Peter me pokličeta v kuhinjo...pravita da ima Tony danes rojstni dan in da mu moramo nekaj pripraviti!!...začnemo z zajtrkom tako kot vsako jutro...potem pa pripravimo steklene...pozor na pecljih,,,kozarce in mrzel šampanjček. Jaz pripravim še darilo...zastavo od jadralnega kluba MIPC in vulkanski kamen z otoka Stromboli, ki smo ga obiskali med prvo etapo.

Z pesmijo Vse najboljše za te, vsi skupaj pridemo iz salona v kokpit, kjer je Tony ravno jutranje meditiral....presenečen nad dejanjem in pozornostjo ni mogel skriti solze sreče...skupaj nazdravimo in mu voščimo še na mnoga leta.

Glede vetra smo imeli danes kr srečo saj je končno malo pihnilo..okoli 20 ...in zopet smo dosegli normalno hitrost 7-8...danes smo naredili cca 150nm.

Za kosilo Peter zopet pripravi slastno pizzo...danes jo je bilo kr malo preveč, tako da en cel pladen čaka še na jutri, ko jo bomo imeli za zajtrk...

No gremo proti Barbadosu..kurz 265..pozicija ob 21.00 UTC je 14.33N in 42.21W. Do Barbadosa še 1000nm.

Pred zaklučkom današnjega poročanja pa bi vsi radi čestitali Tonetu Repovžu za njegov rojstni dan....Tone vse najboljše – od posadke Queeny!

............................................

Torek 06.12.2005 in Sreda 07.12.2005

Evo spet morm jest pisat... tuki je sedaj 1 ura zjutraj po UTC-ju. V torek skozi cel dan ni bilo nič posebnega..srečali smo dve barki, se malo pogovarjali po VHF in si zazeleli srečno pot. Vsak po svoje se preklada po barki, eni isčejo senco drugi sonce..Peter je že ves užgan k je vsak dan na Pokacabani na premcu barke.

Za kosilo smo pojedli pizzo še od prejšnjega dne...moram vam reči da že dva dni nismo nič lovili, ker nihče nima niti apetita da bi jedel...samo še kakšne juhice in podobno...

Zvečer v torek sva na straži Branko in jaz...celo noč je bila ena sama borba z vetrom valovi in dežjem...vedeli smo da bo grdo pihalo in da zna biti kaksen dež, ampak da bo kej takega pa ni predvidel nihče..kot najverjetneje veste se na Atlantiku zopet dela-sedaj že narejen- hurrican Epsilon..pozicijo ima 27.5N 37.5W veter 65-55 vozlov...od nas je oddaljen cca 1000nm vendar to še ne pomeni nič, saj se premika južno oziroma jugozahodno-proti nam...povzroča močno depresijo in to ravno v liniji v kateri mi plujemo sedaj...no in včeraj smo kakših 7 ur ponoči jadrali ravno skozi en tak pas...veter konstantno nad 30-35 vozli, dež, veliki valovi, poleg tega pa še veter naglo spreminja smer..naš idelani kurz je 270, ponoči pa smo morali voziti kurze med 220 in 330 stopinjami!!??, no proti jutru nas je depresija izpustila..posijalo je sonce, vendar veliki valovi 6-7 metrov nedefiniranih oblik so ostali...

Pospravimo barko, preverimo če je vse ok in zaplujemo naprej proti Barbadosu.

Vceraj smo naredili rekord...v 24 urah smo prevozili 202 nm, hitrost barke pa je na momente presegla 13 vozlov.

No danes smo prejeli tudi mail ob Bostjana in Alesa...sta v isti geografski visini kot mi, le cca 150nm pred nami..sta ok. Izmenjali smo si tudi vremensko napoved...kaze da bo hurrican Epsilon do 10.12. pocasi popustil in da se bo ustavil malo visje od nas...vsi si malo oddahnemo, skrajsamo jadra na pol in zaplujemo v noč proti Barbadosu.

Naša pozicija 08.12. ob 01 UTC je 13.44n in 48.51w, kurz 270, hitrost z 130% glavnega in 30 % genove je 7-8 vozlov po sog-u. Do prvega kopnega še 620 nm.

Lp vsem....s.

......................

Atlantik četrtek 8.12.05 ob 23 uri UTC

Pozicija 13.40N , 51.38W

Saj ni res, pa je. Že 17 dan na atlantiku. Še tri, štiri dni do Barbadosa in do dobrega zrezka in sveže solate. Danes smo prejadrali 195 nm. Vreme je bilo naravnost odlično. Sonce brez oblakov idealen veter med 20 in 30 vozli. Valovi so bili višine od dva do štiri metre morda kakšen val do pet metrov. Živlenje na barki poteka v ustaljenem dnevnem redu, vsak ve kaj mora narediti. Celo noč in del dneva smo imeli za našo krmo na oddaljenosti cca pet nm neznano jadrnico. Ko smo poskušali vzpostavi zvezo, nam ni odgovorila.

Čez neka časa smo jo izgubili iz vidnega polja, saj je plula malo bolj proti severu.

Danes smo poskušali ponovno ujeti kakško ribo, toda nismo imeli sreče tako da smo imeli za večerjo namesto ribe špagete s paradižnikovo omako in zelnato solato in to je bila naša zadnja sveza solata. Sedaj nimamo več sveze zelenjeve. Moram reči, da nam je zelje zdržalo zelo dobro ravno tako tudi paprika, katero smo pojedli že pred nekaj dnevi.

Sedaj se že počasi pripraljamo na kontakt z kopnim. Delamo plane kaj bomo jedli in pili ko pridemo na obalo. Na Brbadosu nas bo zapustil Tony ki bo odletel domov v zasneženi in hladni Toronto.

Ker prvič pišem za to internetno stran, bi rad pozdravil mojo jadralsko regatno ekipo. ki jadrajo z menoj na naših regatah Milana, Bojana in Iztoka. Isto časno ppozdravljam mojega prijatelja Matjaža (kako kaj tvoja tunka in klobase) bi mi kar pasala ena ob kozarču rdečega. Lepo pozdravljam mojega soseda Borisa in še prav posebej lepo ppozdravljam našo predsednico Karmen. Mislim, da smo do sedaj častno zastopali barve našega kluba MIPC.

LP vaš jadralski sotrpin in prijatelj Brane

P.S. Do Barbadosa imamo še 457 nm in k sreči se je hirrican Epsilon ustavil in spremenil v stopnjo niže-tropsko nevihto:

Epsilon at 27.8N 39.2W downgraded to tropical storm; decaying rapidly, moving to the SW and dissipating 09/12.

Lp vsem.

………………………………………………..

Deževni Atkantik 9.12.05

Tudi to smo doživeli. Nevihte z dežjem nas spremljajo celi dan.

Nevihte so nas začele preganjati že zgodaj zjutraj ob četrti uri, ko je bilo še popolnoma temno. To so manjše deževne nevihte s pojačanim vetrom do 35 vozlov na trenutke tudi več. Vedno pridejo iz smeri 120 stopinj po krmi v našem primeru z desne strani.

To je kar pravilo. Nevihte iz ostalih kvadrantov gredo mimo nas po krmi ali po pramcu in nas ne zadanejo. Sledijo si v interevalih po 45 minut vmes posije tudi sonce toliko da nam posuši jadralne obleke. S prihodom nevihte in vetra se poveča višina valov, vendar s tem nimamo nobenih problemov kajti naš avto pilot vozi suvereno tudi ob visokih valovih. Si kar ne morem predstavljam kako bi bilo, če bi se nam pokvaril in bi morali vozi brez avto pilota samo roke. Verejetno bi vsi shujšali za nekaj kiligramov. Prehranjevanje na barki v takih pogoji se omeji na prepečenec in konzerve oziroma salame. Vroča voda oziroma olje predstavljajo preveliko tveganje, saj barka nepredvidljivo poskakuje po valovih.

V takih razmerah se pojavi pri nekaterih članih posadke rahla slabost in pomankanje apetita. Kapitan in jaz s tem nimava nobenih problemov in si privoščiva hladno pivo.

Naš Peter je danes zopet vzel tableto proti slabosti in sedaj zadovoljno spi v salonu jadrnice. Lahko rečem, da v glavnem nimamo nobenih resnih problemov z morsko boleznijo, tako da smo svi ves čas pripravljini izpolnjevati ukaze našega kapitana.

Danes smo ponovno prejadrali 190 nm in če bo tako ugodno pihalo še naslednja dve dni računamo da bomo prispeli do Barbadosa že v nedeljo. Do Barbadosa imamo ta trenutek še 314 nm.

Naša tretnutna pozicija 13.43N in 54.18W ob 21,00 UTC.

Vsem skupaj en lep jadralski pozdrav

Brane in posadka Queeny

It,s Suturday, December 10th, 2005. Barbados are now close. If all goes OK we will be there by tomorrow before evening. For a few last days, up until late last night, we again had extremely high waves, wind, rain storms. It was quite challenging sailing; real ocean sailing. Some waves were probably more than 6m high. On occasions we argued with Branko, as to whether the waves are 5, 6 or even more. The argument got heated up so looked for a long measuring tape and wanted to step out and measure them. Somehow we found this method very impractical, left tit at such and found compromise with Branko; for him the waves were 5m and for us they were 6plus m high. Right now the conditions are considerably calmer. A day before last night I and Peter kept night watch. Such nights are just amazing (...not easy though!). The sky, when it opens up, shows an endless number od stars, stars constellations, even Milky Way. It is just a fascinating star gazing opportunity. I only remember such sky star abaundance from the time I was growing up on my parents farm, 47plus years ago.

Saso, the skipper, Branko and Preter are an assembly of really knowledgable sailors.

Saso is an able skipper. He leaves nothing to chance. Every rope, sail, winch, motor conditions, radar, electtrical supply/power, and many other details, everything is constantly under watch. Even at night, although we have radar to warn us of any other ships around us, we still do an onging visiual watch. Saso is also otherwise a pleasant guy to work,sail, enjoy with. Evidently, his big love is sailing, his sail boat. I am also learning that he is an extremely successful entrepreneaur. Looks like he is a man with the golden touch. Saso is quite a daredevil; he does bungy jumping, sports piloting, skiing and I do not know what else. Smart guy. Living life fully; but smartly.

Branko, on occasions an older, a bit grumpy guy, is like our honorary dean. Men with an aboundance of sailing experince. His advices are evidently welcome and often right on the head of the nail. Branko is my old friend and I am very happy and proud to sailing with him and his friends. Branko too is an entrepreneaur. Evidently he is another example of a successful compliment between running business and being intensively envolved, passionate, for some other activity/hobby. Clearly these two worlds, in Brankos case, make neach other better and more effective.

The third crew member; Peter, is a man who lives for his business, family and sailing. He is unbelivably skilled electro technician, mechanic, engineer. There is no task of this sort he would not be a master at. He also loves cooking; and cooks very well. Hs energy appears limitless. I am happy I have met Peter on this voyage. I feel that he is an entreprneaur of great future; he is clearly a very industrius men.

This much for today. From Tony and the Qeeny crew.

P.S. Rafaela, I received your e:mail this morning. Thanks, and thanks for the Barbados recovery few days advice, and see you soon.

..........................................................

Sobota 10.12.2005

Najprej opravičilo vsem našim zvestim bralcem...enostavno mail na barki ni delal...smo dobili od operaterja sail maila obvestilo da jim neki kanal ne dela...no sedaj smo že na Martiniqu in vam tole pošiljamo iz Cyber caffe-ja..

Pa gremo prvo lepo po vrsti...

Kot je že Branko napisal smo pri zadjem javljanju imeli še 314nm do Barbadosa..skoz je pihalo in veter je dosegal hitrost 35 vozlov...smo res šibali in barka je cel dan in noč kr letela čez valove...najvišja hitrost z valom po SOG-u je bila 13.4 nm..Barbados se nam je čez soboto zelo približal in po prvotnih predvidevanjih da bomo ke prišli šele v nedeljo ponoči so se v nedeljo izkazala za netočna...11.12.2005 v nedeljo ob 6.00 pogledam na gps in ....do kopnega še 30 nm ...objavim novico in stavimo...kdor prvi zagleda kopno dobi hladno pijačo...kar naenkrat je pred nami..ne moreš verjet ampak tako lepo je vidt še kakšno drugo barvo okoli sebe ne samo modro...seveda vsi nazdravimo z šampanjčkom se slikamo in zahvaljujemo vsem božjim silam ki so nas vodile na tej avanturi čez veliko lužo...

No ni glih luža...Atlantik smo prejadrali v točno 20 dneh če pa odštejemo eno noč ko smo spali na Hierro-tu pa v čistih 19 dneh...vse skupaj od Las Palmasa pa do Barbadosa smo prejadrali 3200nm morja, pozor... na celi poti smo porabili le 70 litrov nafte..pa še to samo za vzdrževanje in polnenje akumulatorjev-skoz smo imeli v nevtralu. Prav motorirali smo samo 6 ur. Z samo barko nismo imeli nobenih resnejših problemov tako da je Queeny sedaj testirana tudi za Atlantik...barka se je resnično izkazala za dobro in varno.

Urejanje papirjev na Barbadosu!!!

To je šele avantura...po 20 dneh morja pridemo na kopno in takoj »šokovi«, uradniki počasni...črnogorci so naspidirani za njih...moral sm jt na 5 različnih lokacij od carine do emigracije...pa k zdravniku..pa policaju...in na koncu še plačilo za vstop na zemeljsko kraljestvo 25 us $...no drugače je na Barbadosu uradno plačilno sredstvo Barbadoški Dollar, ki se menja v razmerju 2 Barbadosa za 1 US...seveda mi tega denarja nimamo..hočem plačati z kartico...nimajo...ponudim eure...ne moreš verjet..uradnik jih prvič vidi in pravi da tega denarja ne pozna...k sreči ima Branko nekaj US-ov v denarnici...poravnamo račun in zgroženi nad urejanjem papirjev..trajalo je okoli 2 ure...izplujemo..naslednja postaja je marina na severozahodu otoka...no sej je edina...po VHF-u smo se že prej dogovorili za prostor... ko priplujemo do marine vidimo da je bila to kr pametna odločitev, saj sprejme le okoli 8 bark!!!??

Marina je v sklopu krasnega umetno narejenega turističnega mesta na vodi...vse kar pogledaš je narejeno do popolnosti...pred vsako vilo na vodi stoji jahta ali jadrnica in pred vsako vilo je bazenček ali jakuzzi...barka je oddaljena od dnevne sobe le kakšnih 3-5metrov...noro lepo! Vse je seveda zastraženo in varovano noč in dan ..ker se počutimo varne in nam to skoz povdarjajo...gremo v lokalček na plaži...nazdravljamo res trdnemu kopnemu pod nogami še pozno v noč...

........................................................

Ponedeljek 13.12.2005 Barbados

Pregled barke in sistemov...pol pa na lokalni avtobus-najboljše prevozno sredstvo- in v mesto...cel dan se sprehajamo po trgovinah ogledujemo, kupujemo – Barbados je brezcarinski in se resnično splača kaj kupiti, še posebno ure, zlato, nakit, tehniko..drugače vse ostalo..hrana..in pijača v lokalih in trgovinah pa je zelo draga...

Zvečer nas Tony povabi na večerjo...gremo v lokal katerega nam priporočajo v marini...nedaleč stran...štirje jemo biftke in spijemo dve flaše rdečega...račun 500 ameriških $..nas skor kap!!! No draga šola!

Ampak bilo je zelo dobro!!

Zjutraj v torek 14.12. je zopet eden tistih dni...odhaja naš dober član posadke –Tony..kaj je napisal o nas si lahko preberete zgoraj... mi pa bi radi dodali:

Tony nihče te ni prav dobro poznal ko si prišel (razen Branko), mislili smo da bodo kaksni problemi in da te bo jadranje preveč utudilo...vendar ne!!!...po prvem dnevu skupnega jadranja smo videli v tebi tisto notranjo moč...pozitivno energijo...prijateljstvo..in pripravljenost pomagati...vse si videl in želel narediti..znanje si kar vsrkaval vase in nič ti ni bilo težko...tudi ob dnevih ko je bilo malo nevarno in utrujajoče si se izkazal kot neverjeten pozitivc in poln energije....težko mi je ko tole pišem, ker te ni tukaj da bi jadranje lahko doživel še malo z druge-uživaške strani-ampak verjamem da si tudi na Atlantiku doživel veliko lepega..in upam da spominov ne manjka..

Še enkrat bi ti rad rekel..tudi v imenu ostalih..hvala ker si bil z nami, nam dal toliko pozitivnih življenskih nasvetov in vedi da mi je bila čast jadrati s teboj!! Tony hvala in upam da se kmalu zopet vidimo.

...............................................................

Torek zvečer......po obnovitvi zaloge nas enostavno nič več ne veže na Barbados...Tony je odletel v Kanado..upam da se ni prehladil iz 30 stopinj plusa je šel na -25stopinj in meter snega??!!

Po skupnem sestanku pade odločitev...gremo naprej...Martinique..do tja 115nm.. odvežemo ob 19 h in jadramo celo noč, hitrost in veter ...good.. SOG v povprečju 7-8nm..zjutraj že vidimo otok...zapeljemo direktno pred mesto Marina na jugu Martiniqua.

Da prideš čisto do obale moraš dobesedno voziti slalom med sipinami ki so je pol metra pod vodo...voda je kristalno čista z mivko po dnu...do vode pa sega bujna vegetacija...otok je z eno besedo..krasen..plaže še lepše...zavežemo na bojo pred marino, saj v marini ni prostora...

............................................................

Četrtek 15.12.2005

Gremo v mesto...ogledi po trgovinah..hoteli smo se tudi prijavit..vendar je bila kapitanija zaprta....pa drugič...iščemo motor za naš dingy..nimajo rabljenega samo nove ti pa se začnejo pri 600 Eurih pa na gor...odločitev o nakupu preložim še za par dni??!!

Mesto je lepo z veliko barčki in trgovinami...seveda je na drugi strani peščena plaža...vse je sicer dosti drago..kava 2 eura, pivo 4 – 5 eurov, gin tonik 6 eurov...zapravimo kr neki preden se odžejamo, saj je vročina tuki neznosna...najdli smo tudi rent-a-car...jutri gremo po otoku!

Aja skor bi pozabu...ko priveslamo do barke se spravmo v kokpit da še mal »poklepetamo«...pa se pripelje...Simon in Gregor oba tm nekje iz primorske...smo jih srečal že na Gran Canariyi...Simon je pripeljal barko za nekega Italjana na Karibe- Jaeunnou 54 DS-krasna zadeva, Gregor pa je pomočnik skipperju... sta super fanta in ker se po dolgem času zopet vidimo...smo moral nazdravit...2 litra gina...tonik...in kr neki cigar je šlo vse do polnoči...

..........................................................

Petek 16.12.2005

Vzamemo vse rjuhe...pa umazane krpe...cunje in ostalo in gremo ...prvo odnesemo v pralnico..vzamemo rent-a-car in odprava zelenega zmaja – gremo na sever otoka kjer je deževni gozd!!!...pa slapovi...palme in vse ostalo...v enem dnevu smo prevozili celi otok okoli in okoli..naredili 200 km...ceste so sicer zelo zavite, saj so speljane čez vse hribe in doline..vendar so lepo urejene...pokrajina pa...prekrasna ne morem jo opisati...vse je zaradi veliko vode bujno zeleno..kokosi ležijo po tleh...na semaforju si lahko skozi okno avtomobila odtrgaš banano....neverjetno...vozimo in uživamo v pogledu na to res bujno vegetacijo in bogato naravo...

Ogledamo si tudi par plaž...pojemo kosilo-piščančka- v neki obcestni gostilni in nakupimo še nekaj spominkov...med potjo se ustavimo še v parih cerkvah ki so po večini na vrhu hriba....zmolimo in se zahvalimo za spremstvo na naši poti!

..........................................................

Glede na to da enostavno ne moreš opisati teh krajev..tudi na slikah v katalogih kej tako lepega enostavno ni... bom tole izkoristil in predlagal:

Pozor:od začetka februarja pa do konca marca je barka prosta in če želi nekdo jadrati po Karibih...ali pa se pridružiti nam..jo lahko najame ali pa se mi pridruži...z skipejem ali brez (tudi Simon ostane tukaj in nima kej za delat). Do konca februarja bom tudi jaz še na Karibih...potem pa letim v SLO za en mesec...barka bo ostala na Martiniqu v marini tako da lahko priletite na ta otok ali pa kakšnega drugega...potem pa letite med otoki z povezovalnim avionom...cene so zelo ugodne in tudi leti so po parkrat na dan (Barbados, St. Lucia, Grenada, Martiniq...) informativna cena – iz Barbadosa do Martiniqa je let 100 EUR.

Cena za najem cele barke je stvar dogovora...tudi termini so stvar dogovora. Zainteresirane prosim da razmislite o datumu prihoda, koliko časa bi ostali in da vse to pošljite na mail info@skupina-a.si

Seveda pa v februarju lahko pridete tudi posamezno in skupaj bomo prejadrali par teh čudovitih otokov...

No zdej pa res dost..me že prsti bolijo...

Lp vsem v slo in kanado...in še enkrat hvala za vse misli ki ste nam jih namenili na tej poti...

Oglašanje iz jadranja po Karibih...25.12.1005..........malo z zamudo!!

18.12.1005 iskanje motorja-še vedno-za naš dingy...domačini mehankarji prinesejo Mercury 5km..sicer malo popraskan...malo zmatran..ampak dela..pogajanje okoli cene.....hočejo 300 US...kar je 260 EUR...mi ponujamo 250EUR...no na koncu pregovarjanj sežemo v roke za 260 Eur...končno...imamo motor..sicer malo premočen za naš dingy ampak bolje tako kot nič...takoj ga sprobam po zalivu, preverim našo barko na sidru in ponosno parkiram pred gostilno...ja prav ste prebrali – v Rodney Bayu..tu smo na St. Luciji..prišli smo včeraj po močnem severovzhodnem vetru vse ke do 35 vozlov...smo krajšal kokr se je dal pa nas je vseeno zalival...valovi so bili kar veličastni!...tuki so gostilne v marini take da parkiraš pred njo z dingyjem...cool..

Zopet je eden od tistih dni...odhaja naš član posadke...Peter....iz St. Lucije ima avion v Slovenijo...z novim motorjom ga pripeljemo na obalo skupaj z vso prtljago...pa gremo še na eno pijačko...nevem če razumeš...!!???

Dogovorimo se za prevoz do letališča, stisnemo roke in z težkimi srci mahamo za odhajajočim taxijem...

Skapinov je res človek ki si ga lahko samo želiš na barki...ali kot jadralca ali kot prijatelja...vedno poln energije in idej...vse popravi ..samo če ma Leathermana pri roki...in vse vidi kar je treba narediti...za nobeno delo nima izgovora in v vsaki situaciji se znajde....svaka čast prijatelj in čestitam še enkrat za pogum pri prečkanju Atlantika...se nam tud že mal kolca po tvoji slastni hrani...dej prid mal nazaj???!!

Ko se z Brankotom posloviva od Petra nimava vec kej delat tm v marini...greva v zaliv pred marino...tm je Boštjan z ženo in otroci na sidru...plan_ustaviva se za par minut pol pa naprej na Grenado...veževa se na bok Simbe-Jeaneou First 36,7...no ni bila minuta niti ura..bova šla šele zjutraj::odločitev pade šele po Mehiško pečenih bananah...ki jih pripravimo na naši barki...

In res 19.12.2005 ob 05 zjutraj z Branetom odrineva...naš cilj Grenada...jadrav točno 24 ur...prejadrava 170nm vse do juga Grenade...najin cilj Prickly Bay na jugu...prideva še po temi..seveda svetilniki okoli letališča in pred zalivom ne delajo...voziva po gps-u, radarju in forward looking sonarju...sidrava tik pred »marino«..greva spat...

Ko se zbudiva vidiva da sploh ni marine in tudi Tiki bara ne...tu je bil 2004 nek hurrican

in je vse porušil..no sedaj gradijo vse na novo in po projektih ki nam jih pokaže Dock Master-neki Italjanček-bodo apartmaji in pomoli kr mal pre nobel za tam!!!

Zmeniva se da se veževa na pomol med dve barke...globina 10cm pod kobilico..ampak gre...

Pa zopet delo...čiščenje barke...mazanje vinčov...mazanje buma in vse ostalih delov na barki...med delom pa seveda počitek v »zasilnem Tiki baru«...

Jutri prihaja nova posadka....Nataša, Tina in Igor...bomo skupaj čez novo leto vse do 13. potem pa se vračajo v Slo.

Z Branetom se že dan prej zmeniva za taxi do letališča kjer jih tudi počakava...seveda obvezna izmenjava poljubčkov...pa solzica sreče...in seveda tako so se moral preoblečt..ne preoblečt..dol dat obleke...prišli so iz Londona...kjer je temperatura v povprečju -3 stopinje...

Pa zopet prvo postanek v Tiki baru....pa zlaganje prtljage in seveda večerja...smo šli kr na pizzo v Tiki bar...

21.12.2005 odločimo se da skupaj pregledamo-pravozimo otok Grenado...najamemo kr taxi saj tuki vozijo po nasprotni strani in še zelo slabe ceste so...za cel dan nam taxist vzame 125 ameriških dollarsev...ampak se je splačal...taxist je tudi turistični vodnik in nam vse razlaga med potjo od dreves, sadežev pa vse do uporabe zelišč...

22.12.2005 gremo naprej...ogledali si bomo zalive na jugu Grenade...prvo point Egmont...pa potem Woburn Bay itd...v vse te zalive je zelo težko priti ker so pred njimi sami koralni grebeni in če nimaš dobrih kart in navigacije si zelo hitro na kopnem...mi si pomagamo z notebookom z gps anteno in programom ter z chartploterjem z kartico karibov...vse skupaj primerjamo in kar nekako gre...moram pa reči da je tuki težko ali skoraj nemogoče pluti ponoči...

vse si ogledamo...grebeni so krasni ..prav tako tudi zalivi...problem pa imamo z vremenom...zgleda so nam iz ljubljane prinesli DEŽ...ja tudi to se zgodi...kod da je tu deževno obdobje...vsakih par ur ploha pa sonce...pa zopet ploha pa sonce...voda je sicer zelo topla in s časoma nas tudi dež ne moti več...

počasi se premikamo iz zaliva v zaliv...in pride 24.12. BOŽIČNI VEČER!!!...nastane vprašanje....kaj bomo jedli za Božično večerjo...nimamo pojma...ma nč gemo na Grand Anse Bay-plaža na zahodu otoka-pol bomo pa videli...

že ko prihajamo proti peščeni plaži vidimo dva domačina ki se potapljata...ko vržemo sidro se prav ta dva peljeta mimo nas...ne da mi ne da bi jih zmotil in vprašal- A MATA KAKŠNE JASTOGE???...pravita da imata DVA...brez da jih vidimo se začnemo pogajati okoli cene-tipično Balkansko!!-hočeta 50 Usov...no ponudim 40 Usov in pri tem ostane!! Rečem jima naj pokažeta kakšni so...ne moreš verjeti dva ogromna komada...eden okoli 3kg drugi okoli 2kg...res velika..glej slike!!

Večerja je zagotovljena...postavimo še novoletno smrekico...tri palmove liste povežemo in okrasimo z lučkamo (raje ne povem kako težko smo jih dobili.-lučke mislim...).

Pa seveda božični CD in vzdušje je bilo krasno...nismo pozabili niti na darila pod palmo...seveda smo bili z mislimi tudi pri domačih in pri vseh Vas ki nas spremljate in vas imamo vse radi...

Božični večer se je končal kar pozno in sicer z žegnanjem barke - žegnano vodo mi je dala stara mama še v Sloveniji – stara mama Hvala!

No nebom vas več moril z pisanjem...sedaj imamo v planu jadrati proti severu Karibov...do novega leta...potem pa bomo videli!!!

Ob tako lepih dnevih ki prihajajo pa bi Vam vsi radi zaželeli....MIREN BOŽIČ...VELIKO TOPLINE...VELIKO LJUBEZNI....TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 2006!!!

Sledi tudi malo večje število slik...lp s.

GREMO PROTI AMERIKI, DO KJE PRIDEMO BOMO SPROTI POROČALI!

NO SMO ŽE NA KARIBIH..............................HVALA VSEM!!